Odkrivali so pozabljene besede

AJDOVŠČINA • Ali veste, kaj pomenijo besede fjrtog, tokvin, žlafadwor, tont, žrnada, škržežwbka in štnjak? Kaj pa trščak, sjrk, kuocl, pičnik malen in tršen kruh? Prav takšni izrazi so bili izhodišče za pogovor o narečju kot pomembnem delu lokalne kulturne dediščine. Narečne besede namreč niso le spomin na naše prednike in njihov način govora. V sebi nosijo zgodbe o vsakdanjem življenju na podeželju, delu na kmetiji, vlogah žensk in moških, starejših in otrok, medsebojnih odnosih ter tradicionalnih znanjih in vrednotah.

Boljše razumevanje lokalne preteklosti

Pripovedujejo pa tudi o domačih obrteh, tradicionalnih veščinah ter razvoju gospodarskih dejavnosti, kot sta pekarstvo in mlinarstvo. “Njihovo raziskovanje nam omogoča boljše razumevanje lokalne preteklosti in odpira vprašanja o ohranjanju dediščine v sodobnem času,” ugotavlja Anja Prašnikar iz Inštituta za mladinsko politiko. Večer je povezovala Jasna Fakin Bajec, etnologinja in zgodovinarka, raziskovalka na ZRC SAZU ter predavateljica na Univerzi v Novi Gorici. Skupaj z lokalnim zgodovinarjem Jožetom Krečičem sta z vprašanji in vključevanjem obiskovalcev spodbudila obujanje spominov ter deljenje lastnih zgodb in poznavanja narečnih besed.

Ob zaključku dogodka so podelili darila avtorjem nagrajenih razglednic.

Foto: Inštitut Za Mladinsko Politiko

Projekt Zgodbe naše zemlje - razglednice preteklosti je mladim omogočil, da so v pogovorih s starejšimi generacijami odkrivali pozabljene besede, lokalne posebnosti in znanja, ki se prenašajo iz roda v rod. S tem so krepili medgeneracijsko sodelovanje, spoznavali kulturno dediščino svojega okolja in prispevali k njenemu ohranjanju. Zbrane besede in zgodbe so dobile tudi ustvarjalno podobo v obliki razglednic, ki povezujejo narečno izrazje, pomen ohranjanja tal, vloge moških in žensk, spomine in vizualno pripovedovanje. “Tako projekt ne ohranja zgolj besed, temveč tudi zgodbe ljudi in prostora, iz katerega izhajajo,” poudarja Anja Prašnikar.

Del skupne dediščine, ki jo je vredno poznati

Ob zaključku dogodka so podelili darila avtorjem nagrajenih razglednic, večer pa se je nadaljeval v druženju in izmenjavi vtisov. Dogodek je pritegnil številne obiskovalce, kar je pokazalo zanimanje za lokalno narečje, kulturno dediščino in zgodbe domačega okolja, hkrati pa je ponudil priložnost za predstavitev opravljenega dela, izmenjavo znanja in spominov ter razmislek o tem, kako lahko mladi s svojim raziskovanjem prispevajo k ohranjanju lokalne identitete. Narečne besede so namreč več kot le izrazi iz preteklosti – so del naše skupne dediščine, ki jo je vredno poznati, ohranjati in prenašati na prihodnje generacije. •