Odločilna bo okoljska presoja
Vlada je odgovorila na pisno pobudo in vprašanje državnega svetnika in tolminskega župana Uroša Brežana o iskanju alternativnih rešitev za predvideni transportni daljnovod Okroglo-Videm. V civilno pobudo povezani številni občani in strokovnjaki oporekajo napeljavi nasploh, še zlasti morebitni trasi po naravnem okolju na Tolminskem, ker naj bi izničila prizadevanja za razvoj turizma.
LJUBLJANA, ZGORNJE POSOČJE > Ko se je razvedelo, da je evropska Komisija med 250 ključnimi infrastrukturnimi energetskimi projekti skupnega pomena (PCI - projects of common interest) potrdila tudi sedem iz Slovenije, med njimi visokonapetostni daljnovod Okroglo-Videm, so v zgornjem Posočju ponovno zagnali vik in krik.
Brežan: “kabli” naj vodijo drugod
Zaradi številnih neznank o trasi je državni svetnik in tolminski župan Uroš Brežan dal ustrezno pobudo: “Proučijo naj se alternativne energetske povezave med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, ki ne bi tako grobo posegale v prostor in naravno okolje ter tako bistveno omejevale razvojnih potencialov prizadetega območja, kot daljnovod Okroglo-Videm.”
V zgornje Posočju se namreč bojijo tega, da bi napeljava vodila pod obronki Šentviške planote, po spodnjem delu doline Idrijce in mimo Mosta na Soči proti Srednjemu ter meji z Italijo. To traso je morala tolminska občina kot obvezno izhodišče unesti v prostorski načrt, svoj novi krovni prostorski akt. Hkrati so ljudje še vedno v strahu pred možnostjo, da bi daljnovod napeljali mimo nekdanjega mejnega prehoda na Solarjih, kjer vodi izjemna razgledna cesta in so tam v igri številni turistični razvojni potenciali z evropskimi peš potmi in s Potjo miru. Sicer Slovenija in Italija te možne trase na meddržavni ravni nista potrdili.
“Pregrob” daljnovod bo odpadel
V vladi so Brežanu odgovorili na splošno in na načelni ravni, v odgovoru pa sta ključna dva podatka. Za postavitev visokonapetostnega voda ne bo potrebno energetsko dovoljenje. Nova zakonodaja ga namreč za to infrastrukturo na zahteva, prej pa je bilo dovoljenje predpogoj za začetek presoje vplivov na okolje.
Ne glede na to, da še ni znan postopek, ki bo veljal za PCI projekte, pa bo gotovo obveljala obvezna presoja vplivov na okolje, saj jo predpisuje EU in mora naša država to upoštevati. S tem v zvezi so v vladi pojasnili, da bodo pri tovrstnih energetskih projektih izključili vse različice, ki bi grobo posegale v prostor ali naravno okolje in bi bistveno omejevale razvojni potencial “prizadetega” območja. Kot ostale države pa tudi Slovenija od evropske komisije pričakuje nezavezujoče smernice za oblikovanje zakonodajnih in drugih ukrepov za racionalizacijo postopkov omenjene presoje in za zagotavljanje skladne uporabe teh postopkov.
“Postopek priprave državnega prostorskega načrta za daljnovod Okroglo-Videm se še ni pričel, saj bo direktorat za energijo dal pobudo tedaj, ko bo znano, kakšen postopek bo veljal za vse PCI projekte EU. Postopek celovite presoje vplivov na okolje bo potekal sočasno s pripravo prostorskega načrta in se bo zaključil z odločbo, s katero bo ministrstvo, pristojno za okolje, potrdilo ali zavrnilo sprejemljivost načrta,” vlada še navaja v odgovoru. NEVA BLAZETIČ
