Ogenj v Alpah letos o gozdovih

Goriška
, posodobljeno:

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp je svoj letni dogodek Ogenj v Alpah, s katerim opozarjajo na celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah, letos priredila v Trenti. Osrednja tema srečanja, ki se ga je udeležilo 25 mladih, je bila gozd.

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.Jana Rajh Plohl

TRENTA > Alpske pokrajine so zaradi specifičnih geografskih razmer izredno občutljive na podnebne spremembe; te se v Alpah dogajajo hitreje kot na nižinskih območjih, s tem pa vplivajo na življenjske razmere tako v Alpah kot njihovi okolici. Pomemben mehanizem pri zoperstavljanju posledicam podnebne krize je gozd, pojasnjujejo v društvu CIPRA.

Gozda je veliko, a ga pogosto zanemarjamo

Čeprav je gozdnih površin imamo v Sloveniji veliko, velik delež gozdov ni negovan. To prinese kasnejše odzivanje na pojav škodljiv-cev, tujerodnih in invazivnih vrst, zmanjševanje odpornosti gozda, povečevanje ranljivosti prostora in dovzetnosti za naravne nevarnosti ter zmanjšanje zmožnosti zoperstavljanja posledicam podnebne krize. Varstva Alp in območij izven njih zato ni brez skrbi za zdrave, negovane gozdove.

Letošnji Ogenj v Alpah je obiskalo 25 mladih. Domačini v Trenti, revirni gozdar in različni strokovnjaki so 25 mladih udeležencev popeljali skozi lokalni gozd, jim predstavili kulturno krajino in zgodovino območja. Govorili so o negi gozda, njegovih funkcijah in vlogah. Nekatere izmed socialnih vlog gozda so pobliže spoznali z delavnicami. Z Darijo Cvikl so govorili o zdravilnih lastnostih gozda, Kristina Sever je udeležence seznanila z gozdno pedagogiko in funkcijami gozda, Marko Slapnik pa z odnosom med gozdom in obiskovalci.

Slednje je bilo tudi tema osrednje okrogle mize na dogodku.

Kaj pravi gozdni bonton

Na razpravi z naslovom Pozor, obiskovalci gredo! Gozd kot pokazatelj družbenih odnosov so se dotaknili problematike obiska gozda. O bontonu prebivalcev in obiskovalcev je spregovoril Marko Pretner (Triglavski narodni park, Agrarna skupnost vasi Trenta), Miro Kristan (Posoški razvojni center) je predaval o kolesarjenju v naravnem okolju, o vlogi in negi gozdov je spregovoril Jože Prah (Zavod RS za gozdove), Nevenka Bogataj (Andragoški center Slovenije) pa o agrarnih skupnostih v Sloveniji in Evropi.

Ob koncu dogodka so podpisali dogovor med agrarno skupnostjo vasi Trenta in CIPRO Slovenija o upravljanju gozda s poudarjeno socialno funkcijo. “Ravno skupnostno upravljanje gozda, kakršno zagotavlja Agrarna skupnost Trenta, je namreč pomembna oblika ohranjanja narave in zagotavljanja trajnostnega razvoja, ki jo je treba pri njenih prizadevanjih podpreti,” menijo v CIPRI.

Ob koncu dneva so kot opozorilo na pomen ustrezne nege gorskih gozdov simbolno prižgali bakle.