Oglarjenje je zakladnica znanja
Oglarjenje je zaradi razvoja industrije izgubilo nekdanji pomen. Ne bo pa izumrlo, so se strinjali na sobotnem vseslovenskem srečanju oglarjev v Lokovcu.
LOKOVEC> Drugo vseslovensko srečanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Lokovec v sodelovanju s Klubom oglarjev Slovenije in tolminsko območno enoto zavoda za gozdove, se je začelo z etnološko-kulturno prireditvijo, na kateri so predstavili zgodovino in pomen oglarjenja na Trnovski planoti. Pred malim muzejem kovaštva pa so prikazali stare domače obrti.
“Oglarstvo je ena od zelo starih gospodarskih dejavnosti, tudi velika zakladnica znanja, ki kaže, kako je človek skozi stoletja znal živeti z naravo,” je poudaril predstavnik Slovenskega etnološkega društva Janez Bogataj. Oglarstvo je na Slovenskem razcvet doživelo v 19. stoletju. Z razvojem industrije je izgubilo gospodarski pomen, danes pa je predvsem dodatna dejavnost in popestritev turistične ponudbe. “Lahko pa nosi tudi pomembno sporočilo. Naša lesna industrija je v velikih težavah in ministrstvo išče rešitve za težave. Oglarjenje nas uči, da je modro in najceneje les predelati v bližini gozda oziroma slovenski les predelati v Sloveniji,” je poudaril Janez Zafran z ministrstva za kmetijstvo.
Generalni direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša meni, da oglarjenje povezuje pokrajine in ljudi, po mnenju mestne svetnice Patricija Šulin, pa je pomembna tudi povezava med kulturno identiteto in razvojem podeželja. Danes v Sloveniji redno oglari več kot 50 ljudi, skupaj z mladimi, ki se še učijo, pa je več kot sto oglarjev, je povedal predsednik Kluba oglarjev Slovenije Jože Prah, ki je izročil kipec oglarja predsedniku TD Lokovec Miroslavu Šuligoju Bremcu.
Osrednji dogodek je bil prižig oglarske kope. Nalogo so zaupali najstarejšemu oglarju v Sloveniji, Andreju Podgorniku iz zaselka Voglarji, ki bo letos praznoval stoti rojstni dan. Ponosno se je povzpel na kopo in po prižigu je množici zavzeto predstavil delo oglarja. “Pri 12 letih me je naučil oče. Običajno so kopo pripravljali trije ali štirje oglarji, ki so živeli v bajtah. Včasih smo pridelali od 3000 do 6000 kilogramov oglja,” je povedal. Kot je dodal, je še veliko izkušenih oglarjev in prepričan je, da bodo znanje uspešno prenesli na mlade.
ALENKA OŽBOT
