Okusne, a še podcenjene
Nekdaj so vse do Dunaja poznali marelice iz Budanj, danes pa je največ nasadov v Sloveniji na Planini pri Ajdovščini. Zato ni naključje, da je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica tam pripravil tridnevno razstavo z več kot 50 vzorci čez 30 sort marelic.
PLANINA> Kmetijsko gozdarski zavod je v sklopu projekta Pridelajmo in predelajmo na kmetiji, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, na Planini pripravil prvo razstavo marelic. Od petka do včeraj je bilo na ogled več kot 30 sort in 50 vzorcev marelic 23 pridelovalcev iz Vipavske doline, Goriških brd in s Krasa.
Domovina marelic je na severovzhodu Kitajske, v Evropo in s tem v Vipavsko dolino so jo prinesli Rimljani, ki so ji dali ime prunus armenica, po Armeniji. Danes so največji pridelovalci marelic Turki, ki na svetovno tržišče večinoma prodajajo posušene plodove. Za njimi največ marelic pridelajo v Italiji.
Značilnosti posamezne sorte sta predstavila kmetijska strokovnjaka Ivan Kodrič in Erika Komel iz KGZ Nova Gorica, njuna sodelavka Irena Vrhovnik pa je predstavila hranilno vrednost sadeža. V Sloveniji je po podatkih zavoda okrog 32 hektarov marelic. Skoraj polovica oziroma več kot 15 hektarov intenzivnih nasadov je v zgornji Vipavski dolini, ostalo pa v Brdih, na Krasu, v okolici Krškega in Celja. Kot je povedal Rajko Črv iz ajdovske izpostave kmetijsko svetovalne službe, Vipavci v dobrih letinah pridelajo do 200 ton tega okusnega sadja, kar znaša okrog 300.000 evrov prihodka. “Ta količina predstavlja le dve do tri marelice za vsakega Slovenca, saj doma pridelamo le četrtino potrebnih količin, uvozimo pa več kot tisoč ton,” je med drugim poudaril.
Za primerjavo, celotna površina nasadov v Sloveniji se lahko primerja z nasadi ene same italijanske kmetije. Zato vidijo strokovnjaki na Goriškem še precej primernih leg, in kot je poudaril direktor zavoda Branimir Radikon, bi lahko več kmetij v pridelavi marelic našlo priložnost za zaslužek. Strokovno pomoč pri izbiri primernih sort in leg jim nudi Sadjarski center Bilje. Tu se v zadnjem času, kot je izpostavila vodja centra, dr. Nikita Fajt, še posebej ukvarjajo z vzroki za veliko umrljivost dreves, saj bodo le tako uspeli ohraniti marelico in povečati njeno pridelavo.
Razstava, na kateri so brbončice z dobrotami iz marelic razvajale tudi članice društva gospodinj s Planine, je že prvi dan pritegnila precej obiskovalcev, ajdovski podžupan Igor Česnik je napovedal podporo občine tovrstnim projektom in zaželel, da bi postala tradicionalna prireditev na Planini. ALENKA TRATNIK