Opremljen bo, a kdo ga bo upravljal?
Ob pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju v soboto pripravljajo četrto vseslovensko zborovanje za mir. Prihaja tudi predsednik republike Danilo Türk. Obiskovalce bo pričakala tudi nekoliko preurejena okolica stolpa.
MIREN> Pri spominskem stolpu v soboto pričakujejo morda nekaj tisoč obiskovalcev, pri čemer v koordinaciji slovenskih veteranskih organizacij poudarjajo, da se bodo odzvali veterani iz vse Slovenije. Zanje bodo ob 12. uri pripravili pohod do pomnika iz Kostanjevice, ob 14. uri pa bo proslava ob svetovnem dnevu miru. Slavnostni govornik bo predsednik republike Danilo Türk, scenarij prireditve bo zbrane popeljal skozi obdobja boja Slovencev za svojo zemljo in obstoj.
Hkrati bodo odprli začasno razstavo o prvi svetovni vojni na Krasu, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine.
Obiskovalce bo pričakala tudi nekoliko preurejena okolica stolpa. V zadnjem času so namreč za skupaj 95.000 evrov protiprašno zaščitili kilometer dostopne ceste, uredili parkirišče za 35 avtomobilov in štiri avtobuse ter razširili razgledno ploščad ob stolpu. Hkrati so uredili kolesarsko pot iz Mirna do stolpa.
Pri obojem si je občina Miren-Kostanjevica pomagala z denarjem EU in, kot kaže, bo z njim tudi opremljala notranjost stolpa. V njem nameravajo prikazati zgodovino Slovencev. “Za opremo pritličja in prvega nadstropja smo pridobili 73.000 evrov iz projekta Poti miru,” pravi župan Zlatko Martin Marušič. Ti etaži bosta posvečeni slovenskim velmožem in prvi svetovni vojni. “Še bolj pa bomo zadovoljni, če bomo dobili približno 100.000 evrov iz projekta CAMAA.” S tem denarjem bi pripravili projektne naloge za izdelavo muzejskih zbirk in kupili še nekaj opreme. Potem občino čaka še nameščanje dvigala. Župan računa na denar EU tudi za nadaljnje urejanje dostopnih poti.
Še bolj pa si občina in veterani želijo, da bi pomnik dobil status državnega pomena. In župan se je z nedavnega obiska pri ministru za izobraževanje Žigi Turku vrnil z dobrimi vtisi: “Cerje ne more biti spomenik državnega pomena, ker ni kulturna dediščina. Možno pa ga bi bilo uvrstiti med kulturno infrastrukturo državnega pomena.” To ne pomeni, da bi država prevzela upravljanje objekta, pač pa bi mu s tem dali večjo težo. “Upravljanje je potem naslednji korak. Možnosti je več, od tega, da se stolp komu odda, ustanovi zavod, da se ga upravlja s partnerji,” našteva Marušič. A glede tega se še niso odločili. AS