Pacienti zdaj laže do pravice?
Potem ko pacienti na Goriškem skoraj leto dni niso imeli svojega zastopnika, to vlogo dober mesec opravlja Klemen Šuligoj. A pojavil se je dvom, ali ni v konfliktu interesov, saj je zaposlen v šempetrski bolnišnici, kjer je tudi predstavnik sindikata medicinskih sester. Zakon pa prav to prepoveduje. Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo: konflikta ni, ta člen zakona se še ne uporablja.
NOVA GORICA > Predstavljajte si, da med obiskom v bolnišnici doživite neljub dogodek oziroma neko kršitev vaših pravic. Zato se podate k zastopniku pacientovih pravic, kjer pa vas sprejme ista oseba, katere delo oziroma odnos vas je tako zmotil, da ste se pritožili. Omenjeni zaplet je sicer zgolj hipotetičen. Nikjer pa ne piše, da se na Goriškem v prihodnosti kaj podobnega ne more zgoditi.
Konec avgusta je namreč vlada na mesto novega zastopnika pacientovih pravic za novogoriško območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje imenovala Klemna Šuligoja. Ta je po desetih mesecih, ko te vloge ni opravljal nihče, zasedel stol svojega predhodnika Marjana Petriča.
Zakon tako, v praksi drugače
Na Primorskih novicah smo prejeli namig, da naj bi bilo imenovanje Šuligoja sporno, ker je zaposlen v šempetrski bolnišnici, kjer je tudi sindikalni zaupnik sindikata medicinskih sester Pergam - Florence. 50. člen Zakona o pacientovih pravicah namreč v 7. odstavku jasno določa, kdo ne sme biti zastopnik pacientovih pravic. To med drugim ne smejo biti osebe, ki po pogodbi o zaposlitvi delajo pri izvajalcu zdravstvenih storitev ali imajo funkcijo v organih sindikatov.
“Sem le sindikalni zaupnik. To ni nobena funkcija,” se je na očitek odzval Šuligoj. Z omenjenim zakonskim določilom je seznanjen. Ministrstvo je pred razgovorom sam zaprosil za tolmačenje, ali je njegova zaposlitev pri največjem izvajalcu zdravstvenih storitev v regiji nezdružljiva s funkcijo zastopnika. Dobil je odgovor, da ni nič narobe.
Na voljo katerikoli od 14 zastopnikov
Kot so pojasnili na ministrstvu, zakon sicer velja, a se v prehodnem obdobju do ustanovitve pokrajin uporablja prehodna določba. Po njej pa, poenostavljeno povedano, se še ne uporabljajo določila, kdo ne sme biti varuh pacientovih pravic. “Zato lahko za zastopnika kandidira tudi oseba, ki dela v zdravstvenem zavodu po pogodbi o zaposlitvi ali drugi pogodbi,” so pojasnili na ministrstvu.
Črki zakona je torej zadoščeno in je imenovanje “čisto”. Kaj pa, če v resnici pride do konflikta interesov? Na območju Slovenije deluje 14 zastopnikov pacientovih pravic, so pojasnili na ministrstvu. Za regijsko razdelitev so se odločili zaradi lažje dostopnosti ljudem, kdorkoli pa se lahko kadarkoli obrne tudi na zastopnika izven svoje regije, so dodali. V hipotetičnem primeru, ki smo ga zapisali na začetku prispevka, bi torej pacient moral poiskati drugega zastopnika. Na primer v Ljubljani, Kopru ...
In kaj o morebitnem konfliktu interesov pravi Šuligoj? Če bi bil sam tisti, ki bi zagrešil določeno kršitev, je logično, da bi reševanje zadeve prevzel drug zastopnik pacientovih pravic, je odgovoril.
“Prvi zaplet smo rešili”
Pri tem je izpostavil, da od začetka poklicne kariere ne sledi osebnim interesom in da do danes ni prejel še nobene pritožbe na svoje delo. Za zastopnika pa ga je predlagalo Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. V torek je bil v vlogi zastopnika že na prvi obravnavi v bolnišnici. Zatrdil je, da so zaplet, tudi zato, ker stroko dobro pozna, rešili v dobro bolnišnice in pacienta.
NACE NOVAK
