Padalci: “Lovimo redke dneve za letenje”

POSOČJE, GORIŠKA > “Letošnjo sezono je vsaj za tretjino manj letalnih dni kot v povprečju. Tako slabega poletja za jadralno padalstvo nihče ne pomni. Spomladi je bilo sicer podobno kot minula leta, poletje pa je katastrofalno,” pravi Klavdij Rakušček iz kobariškega društva Adrenalin, ki ima licenco tudi za letenje v tandemu. Kot pravi, še tiste dneve, ko letijo, vreme omogoča le dopoldanske prelete, tako da dobesedno lovijo ure za letenje.

Težave imajo povsod po Evropi

Kljub temu v penzionih, ki že vrsto let gostijo jadralne padalce, množičnih odpovedi ni. V gostišču Jelkin hram v Drežnici, ki je v lasti Rakuščkovih, je zasedenost kar dobra. “Jadralni padalci prihajajo zato, ker je vsepovsod po Evropi slabo vreme za letenje. Če bi bile denimo v Avstriji razmere boljše, bi bilo odpovedi več.” ocenjuje Rakušček. Tudi v penzionu Kobala ugotavljajo, da bo sezona, glede na vreme, še kar dobra.

Po grobih ocenah jadralni padalci ustvarijo v Posočju od 15.000 do 20.000 nočitev. V povprečju ostajajo tri dni. Glede na prodane karte ocenjujejo, da je vzletov s tekmami vred približno 25.000.

“Skupine iz Nizozemske, Nemčije in Avstrije, ki so že lani rezervirale bivanje pri nas, prihajajo. Odpovedi so redke. Ko ne letijo, se znajdejo, kot vedo in znajo, mi jim pomagamo s turističnimi informacijami. Ker gre za šole letenja, čas izkoristijo tudi za teoretično izpopolnjevanje, “ opaža lastnica Renata Komar. Rakušček dodaja, da je veliko več odpovedi v kampih, tudi s tandemi redko letijo, kar odnaša pomemben zaslužek. V Posočje sicer prihajajo tuje šole, ki za svoje člane organizirajo dopuste z letenjem. Prihajajo že izučeni padalci, začetnikov je zelo malo.

Gneča na Kobali

Na Kobariškem gostijo predvsem Avstrijce, Nemce, Švicarje in Francoze. Za Tolminsko, kjer deluje Društvo za prosto letenje Posočje z okoli 50 člani, se odločajo tudi Madžari in Poljaki, predvsem zato, ker se lahko sami vozijo na vzletišče na Kobali. Prav zaradi tega je na tej ozki cesti precejšnja gneča in morda bi bil na mestu razmislek, da bi, tako kot na Kobariškem, uvedli obvezne skupne prevoze. “Na vzletišče na Stolu se nihče ne odpravi sam, vse goste organizirano prepeljemo, ker je cesta z mejnega prehoda Učja na hrib slaba. Kolikor zmoremo, jo urejamo skupaj s KS Žaga,” pravi Rakušček in dodaja, da je cesta na južni strani hriba tako slaba, da je ne uporabljajo. Upajo, da se bosta kobariška in bovška občina dogovorili o skupnem vzdrževanju ceste iz Breginjskega kota prek Stola na bovško stran.

Žalosti ga, ker nimajo pomoči pri urejanju vzletišča na Osbenu nad Drežnico: “Zaradi hitrega dostopa bi bilo zelo dobrodošlo. Tudi za učenje letenja bi bilo primerno. O tem projektu govorimo že več let, toda denarja za ureditev dostopne ceste ni.”

Za varnost je poskrbljeno

Sicer pa je za varnost jadralnih padalcev ustrezno poskrbljeno. “Pravijo, da smo dobro organizirani z urejenimi vzletišči in pristajalnimi mesti. Na Kobali, Kuku, Matajurju in Stolu imamo vremenske postaje, tako da si padalci lahko tudi na spletu pogledajo, kakšne so razmere,” pojasnjuje Rakušček. Vsi, ki letijo, morajo kupiti dovolilnico. Dnevna karta stane štiri, sezonska pa 35 evrov.

V Posočju letenje v tandemu ponuja deset izučenih domačinov. Največje povpraševanje je v času Metaldays, tudi 30 na dan, vendar letos skoraj niso mogli vzleteti.

Ker je Posočje idealno za letenje, tujci na Kobariškem in Tolminskem organizirajo svoja odprta državna prvenstva. Vendar brez domačinov ne gre, saj lahko le domača društva pridobijo vsa dovoljenja. Trenutno na Tolminskem v kampu pod Gabrjami, kjer je eden od padalskih centrov, poteka nemško prvenstvo, vendar prav veliko ne morejo leteti.

Bolj za gobarje kot za padalce

“Vreme je letos odlično za to, da se vzletišče res dobro obnovi po lanski suši, padalcem pa ni najbolj naklonjeno, saj dnevu, ko lahko letijo, sledita dva, ko zaradi dežja to ni mogoče,” pravi predsednik novogoriškega društva jadralnih padalcev Polet Damjan Pregelj. Društvo je moralo lani del vzletišča zapreti, pripeljati zemljo in posejati novo travo. Del vzletišča je bil zaprt do junija, zaradi deževja pa se je trava odlično obrasla.

“Vreme nagaja predvsem padalcem, ki kampirajo. Težave z vremenom deloma rešujemo tudi Tolmincem, saj so ta teden k nam preselili nemško državno prvenstvo v jadralnem padalstvu, a je bilo tudi tu mogoče leteti le en dan,” pove Damjan Pregelj in doda, da na račun slabega vremena beležijo tretjino manj tujih padalcev kot v preteklih sezonah. Pojasni še, da se po zaslugi vse bolj natančnih vremenskih napovedi padalci niti ne odpravijo z doma, če vidijo, da bo vreme slabo. “Letošnja sezona je bolj za gobarje kot za jadralne padalce,” ugotavlja.

Veliko Nemcev in Nizozemcev

Med tistimi, ki so vseeno izkoristili letenju naklonjene dni, je bilo letos veliko Nizozemcev in Nemcev, ki prihajajo v večjem številu zaradi večje ponudbe sob. Tako Lijak ni več le priljubljena točka jadralnih padalcev iz vzhodnoevropskih držav, ki prisegajo predvsem na kampiranje.

“Letos nas čaka še zaključek obnove preostalega dela vzletišča, za prihodnjo sezono pa nameravamo več pozornosti nameniti razvoju t.i. Hike & Fly, torej kombinaciji pohodništva in letenja. Načrtujemo tudi organizacijo enega ali dveh tovrstnih tekmovanj, pri katerih morajo tekmovalci čim hitreje peš s padalom do vzletišča in potem v čim krajšem času poleteti do pristajališča,” napoveduje Pregelj in dodaja, da bodo po štirih letih organizirali tudi državno prvenstvo v jadralnem padalstvu.

NEVA BLAZETIČ,

NACE NOVAK

Dež je bil nad Lijakom dober le za to, da se je trava na vzletišču zaraslaLeo Caharija