Pionirji sodobne čipke
Najvišje priznanje za odličnost v rokodelstvu - Zlato vitico - je Obrtna zbornica Slovenije podelila idrijski družini Koder in Tini Koder za ustvarjalni opus in prizadevanja na področju ohranjanja in razvoja idrijske čipke.
IDRIJA> Obrtna zbornica Slovenije zlato vitico podeljuje na bienalnih razstavah rokodelskih izdelkov. Art@Craft, v okviru evropske prestolnice kulture, letos prvič tudi z razstavljalci iz 12 evropskih držav, je v Slovenj Gradcu v četrtek odprl predsednik države Danilo Türk, priznanja pa je podelil kurator razstave, etnolog Janez Bogataj.
Pravzaprav je podelil dve zlati vitici za odličnost v rokodelstvu - kovaštvu Krmelj iz Loga pri Škofji Loki in družini Koder in Tini Koder iz Idrije.
Kodrovi so se pred 21 leti kot prvi v Idriji s sodobnim Studiem in čipko podali na poklicno pot. Ne s klasično čipko, ki so jo dotlej v Idriji največkrat všivali v posteljno perilo in namizne garniture ali pa prodajali celo na kilograme, pač pa so ji dodajali vrednost z razvojem. Z avtorsko oblikovanimi belimi in zelo kmalu tudi barvitimi čipkami so dopolnjevali uporabne predmete, lepšali interierje in slovesne dogodke. S premišljeno darilno embalažo so odlično dopolnili svoj namen dati čipki mesto, ki si jo pedantno in dolgotrajno ročno delo zasluži.
“Priznanja sem zelo vesela. Ker smo v domači Idriji skoraj “nevidni”, nam toliko več pomeni, da so naša prizadevanja za razvoj čipke opazili izven nje,” je povedala Sonja Koder.
Hči Tina Koder pa v zadnjih letih kot samostojna oblikovalka in umetnica s svojo galerijo idrijskih čipk v stari Ljubljani skrbi, da čipka, kot svojevrstna samostojna umetnina ali pa del pestre ponudbe najrazličnejših predmetov (v prvi vrsti oblačil in nakita) kot del dediščine na sodoben način pogumno zre v prihodnost. Zato in zaradi domiselnega nadaljevanja družinske tradicije zlata vitica nosi tudi njeno ime. SD