Piramido je treba obrniti

VIPAVA > Da se veselijo novega študijskega leta, pravijo rektorji štirih slovenskih univerz. Še bolj pa študentov. Demografski kazalci jim še nekaj let ne bodo naklonjeni, saj so generacije majhne, nekoliko ugodnejša ekonomska situacija v državi pa jim omogoča razmislek o investicijah v visoko šolstvo. “Ugotavljamo, da država veliko premalo sredstev nameni za infrastrukturo v visokem šolstvu. Nesorazmerno več dajemo za srednje in predvsem osnovne šole. Že na OECD so Slovenijo opozorili, da ima narobe obrnjeno izobraževalno piramido,” je pojasnil predsedujoči konferenci, rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik.

To je ena od tem, ki bi jih rektorji radi čim prej načeli z ministri nove vlade, je povedal ljubljanski rektor Igor Papič. Še eno pereče vprašanje je praksa študentov medicine in zdravstvene nege. Univerze morajo trenutno plačevati zdravstvenim zavodom, da lahko študentje tam opravljajo prakso, kar je nesprejemljivo, menijo rektorji. Povzroča pa tudi odliv kadrov. Marsikateri študent Univerze v Mariboru se, denimo, odloči za prakso v Avstriji. In tam ostane.

Bo konferenca kmalu večja?

Rektorji so sprejeli tudi pravila za vključevanje novih članic v njihovo konferenco. “Ne zapiramo vrat, pogoji so razumni,” zagotavlja Zavrtanik. Med njimi so zahteva po raziskovalni in pedagoški kakovosti ter sedež v lastniških ali trajno najetih prostorih. Kar naj bi preprečilo včlanjevanje ustanov, ki “obstajajo samo na papirju.”

Mariborski rektor Zdravko Kačič je pojasnil, da rektorji niso povsem zadovoljni s pred kratkim sprejeto evropsko direktivo o avtorskih pravicah. Zato bodo skušali prek evropskega združenja univerz sprožiti ponovno presojo nekaterih določil. “Zgodi se, da raziskovalci odstopijo svoje avtorske pravice založnikom, ti pa publikacije prodajajo, in ne po nizki ceni, običajno ravno študentom in zaposlenim na univerzi, s katere je znanje prišlo,” je pojasnil Kačič. Zadevo bi morda rešila skupna univerzitetna založba na evropski ravni, ki bi delala z minimalnimi stroški in ne bi iskala dobičkov.

Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je načel še eno temo, ki bi lahko pristala na vladni mizi. “Vse bolj se izkazuje, da je sistem plač uslužbencev v javnem sektorju pogosto neustrezen za zaposlene na univerzah. Ljudje odhajajo, posebej zaskrbljujoč je odhod strokovnih sodelavcev, predvsem informatikov, ki zlahka najdejo boljše plačane službe v tujini, celo tako, da živijo doma in delajo na daljavo,” je pojasnil Marušič.