Plovni režim na Soči pod streho
Čeprav je zaradi številnih proceduralnih in vsebinskih zapletov kazalo, da na prvem skupnem zasedanju treh posoških občinskih svetov ne bodo sklenili nič in se bodo le osramočeno razšli, so zmogli dovolj konstruktivnosti. Končno sta pod streho skupni odlok in pravilnik, ki naj bi vnašala več reda in varnosti pri plovbi po Soči in Koritnici.
KOBARID > Tik pred zdajci so še enkrat prisluhnili argumentom v gospodarsko interesno združenje (GIZ) povezanih domačih rafting agencij, ki vztrajajo pri tem, da morajo biti s tujimi vsaj enakopravna. Upoštevali so tudi prošnjo tekmovalcev kajakašev. S sprejemom amandmaja jim dovoljujejo treninge na Soči tudi izven dovoljenega termina oziroma prek zime, da jim ne bo treba odhajati v tujino.
Občinski sveti Tolmin, Kobarid in Bovec so prvo branje odloka in pravilnika o vzdrževanju plovnega območja z zahtevnim usklajevanjem opravili pred avgustom. Predsinočnje skupno zasedanje naj bi bila zgolj pika na i. Vendar ni bilo tako.
V Sloveniji ne poznamo prakse skupnega zasedanja občinskih svetov. V primeru Posočja, ki je v marsičem, zlasti pa v turizmu, celovito območje, bi ga ob kakšni drugi vsebini lahko ponovili. Zato razmišljajo o pripravi skupnega pravilnika za delo.
(Ne)podpora domačinom
Zapletlo se je pri pravilniku. Bovški svetnik, tudi predsednik GIZ raftarjev doline Soče Adis Hrovat,je opazil spremembo, ki ni bila v skladu z besedilom, sprejetim v prvem branju. Dotikala pa se je zelo občutljive točke. Pripravljavci so spremenili pogoje, pod katerimi bodo športne agencije na javnem razpisu konkurirale za tehnično vzdrževanje plovnega območja.
“Prvotno je bilo zapisano tako, da bi imela prednost strokovna usposobljenost in ustrezna oprema, kar GIZ raftarjev zagotavlja. Potem pa so zadevo obrnili na glavo in so večji pomen pripisali ponujeni ceni, torej, dodatne točke bi dobili tisti, ki bi zahtevno delo opravljali za manj denarja. S tem ne soglašamo in vlagamo amandma za vrnitev na prvotno besedilo,” je poudaril Hrovat.
GIZ upa, da bo vzdrževalec reke
Skratka, domači raftarji se bojijo, da se bodo kar od nekje pojavili tujci, ki bodo pripravljeni reko čistiti za malo denarja. Bojijo se, da bi bila v tem primeru kakovost vprašljiva in da reka ne bi bila ustrezno očiščena in varna.
Kakorkoli, na razpis, ki ga bo medobčinska uprava pripravila predvidoma proti koncu leta, se bo lahko prijavil vsak, ki bo ponudil deset strokovno usposobljenih za plovbo z rafti, deset usposobljenih kajakašev in bo premogel deset čolnov za manj kot tri ljudi in deset za več kot tri ljudi. Določeno težo bo imela tudi cena, za katero bodo ponudniki delo pripravljeni opraviti.
Direktor uprave Simon Leban opozarja: “Razpis bo veljal za območje EU, pravila morajo biti enaka za vse, ne taka, da bodo pisana povsem očitno na kožo domačih podjetij. V tem primeru ga lahko razveljavijo.” Je pa opozoril, da je še ogromno neznank glede izvajanja in da bo praksa pokazala smer izboljševanja. V GIZ raftarjev vsekakor upajo, da bodo na javnem razpisu uspeli in računajo tudi na ustrezno plačilo.
“Imamo več stroškov, rešujemo življenja ...”
Adis Hrovat in Borut Nikolaš, ki sta lastnika športnih agencij in natančno vesta, kaj se na reki dogaja, sta povedala kar nekaj pikrih na račun tujih agencij in njihove strokovnosti. “Mi tu živimo, tujec pride in jeseni gre. Plačujemo visoka zavarovanja, registracije za čolne in še bi lahko naštevali, kar tujcem ni treba. Čistimo, rešujemo na skale prilepljene tuje rafte, jokajoče otroke s skal, skratka, mnogokrat smo rešili življenja, kar pa nikjer ni bombastično napisano,” na strokovno prednost domačinov opozarja Nikolaš. Hrovat pa dodaja, da morajo domačini preživeti, in prepričan je, da bi morali imeti malo več podpore.
Na koncu so se uskladili, da bodo v pravilnik vrnili prvotno besedilo, torej, da bo imela strokovnost izvajalcev večjo težo kot ponujena cena. S tem ni bilo več ovir za sprejem odloka in pravilnika. Pri odločanju o slednjem se je Nikolaš izločil, Hrovat pa se je pri glasovanju vzdržal. V nasprotnem primeru bi oba kot svetnika glasovala za zasebni interes.
NEVA BLAZETIČ
