Po dratu so brjma drvela s senožeti v vas
Ko so nekoč po senožetih nad Vrsnim spravljali seno v kope in delali na poljih, je bilo naporno, toda veselja ni manjkalo. Veselo je bilo tudi v soboto, ko so domačini z etnološko prireditvijo Legendafest obrnili kolo čas za nekaj desetletij nazaj in s prikazom nekdanjih opravil privabili množico obiskovalcev.
VRSNO >Starejše generacije se še spominjajo, kako je nekoč dišalo po senu, kako so iz ovčje volne nastajale nogavice, kako so kuhali žganje. Mlajše generacije o tem prav veliko ne vedo, so pa z mlado predsednico turističnega društva Tino Sivec veliko doprinesle k uspehu prireditve, ki spada med najbolj atraktivne etnološke prikaze v vsem Posočju.
“Legendafest je že drugo leto zapored povezal vso našo vas s 150 prebivalci. Sodeluje najmanj polovica vaščanov od otrok do najstarejših. Vsi so se oblekli po starem, nekaj kosov so ljudje izbrskali s podstrešij, precej pa so kar sami zašili,” je zaradi dobrega odziva in pozitivne energije zadovoljna Tina. Denarno je pomagala občina.
Ko so brjmna oziroma bale sena drvele po žičnici, ki ji domačini pravijo drat iz senožeti v vas, so obiskovalci izvedeli, da so se takega spravila domislili šele po prvi svetovni vojni, pred tem pa so si pomagali s sanmi ali pa so brjmna nosili kar na hrbtu. V soboto je furman Drago s svojim konjem Ninom na obnovljenem vozu razvažal seno po vasi, ko je razložil, pa se je nanj nagnetlo otrok.
Ko so pri domačiji sredi vasi ročno ostrigli ovco, so žene in otroci pokazali, kako iz volne nastaja pletenina. “Nekoč so imeli na vsaki kmetiji od štiri do pet ovac izključno zaradi volne,” so povedali domačini. Na sosednji lokaciji je dišalo po kavi. Ana in Romana sta jo pražili v brštulinu, dekleta so jo zmlela v originalnih starih mlinčkih. “Prava kava je bila na mizi samo za praznike,” sta povedali.
Mlekar Andrej Gregorčič je v velikem kotlu grel 60 litrov mleka, iz katerega je počasi nastajal kravji sir. “Nekoč je bilo na Vrsnem več velikih kmetov, danes vztraja samo še eden. So pa pri vsaki hiši imeli eno ali dve kravi.”Danes prevladujejo ovce, ker je z njimi manj dela. Mnogi so se ustavili na šilcu pravkar skuhanega žganja. Tam so se zadrževali tudi pevci, ki so peli tako, kot nekoč fantje na vasi. “Nekoč so vsak večer po opravljenem delu in večerji na vasi peli izključno moški. Vsi so prišli zraven in bilo je veliko veselja,” se spominjajo najstarejši.
Na travniku nad vasjo so ves popoldne grabli in proti večeru je nastala velika kopa sena za živino pozimi. Na osrednjem trgu, kjer je bilo dolgo v noč veselo, so med drugim ponujali slastne sire, obiskovalci so lahko pokusili tipične jedi, kot so vrsnske budlje, ki imajo pravi okus in strukturo samo ob uporabi domače koruzne moke, ki ji dodajo malo bele. Tudi krompir s skuto je bil nekoč in danes pogosta jed, s to posebnostjo, da so na Vrsnem kuhan krompir še popekli.
Da vaščani spoštujejo izročilo svojih prednikov ne dokazujejo le z Legendafestom, za katerega upajo, da bo tradicionalna prireditev, temveč tudi z vsakoletnim organiziranjem pusta po starem. Vas pod mogočnim Krnom, ki jo vsa Slovenija pozna kot rojstni kraj goriškega slavčka Simona Gregorčiča, postaja vse bolj živa. Mnogo je otrok, zadnje čase prihaja vse več turistov, za katere so uredili nekaj apartmajev.
NEVA BLAZETIČ
