Po nemarnem zasuli ribji zarod
Ob začetku interventnega utrjevanja brežine Soče pod Ladrami je Hidrotehnik med urejanjem začasne ceste zasul obsežno drstišče avtohtonih soških postrvi z morda 100.000 ikrami, iz katerih bi se izvalilo najmanj 5000 rib. Škoda se je zgodila po nepotrebnem in nemarnem. Če bi v skladu z dogovorom ribiče pravočasno poklicali, bi se ji izognili.
LADRA > Hidrotehnik je interventni poseg začel po novem letu in to prav na območju drstišča in v času, ko zaradi drstenja postrvi v reko načeloma ni dovoljeno posegati. Ribiška družina je razumela urgentne okoliščine, da je treba breg utrditi, vendar ... “Prav zaradi tega smo bili dogovorjeni, da nas v primeru poseganja v reko takoj pokličejo, da skupaj obvarujemo tamkajšnjih 25 drstnih jam soških postrvi, ki imajo premer okoli 80 centimetrov in so globoke pol metra. Tega žal niso storili, podizvajalec je kar nadaljeval z delom. Uničili so 23 jam z ikrami,” je razočaran vodja čuvajske službe Robert Svetičič.
Kot da so ribje ikre postranska zadeva
Ribiška družina je s Hidrotehnikom vedno dobro sodelovala. Ribičem je jasno, da je s podizvajalci vred pod pritiskom, ker morajo delo opraviti do maja. “Toda rečeno je bilo, da v reko ne bodo posegali, nihče ni povedal, da bodo dostopno cesto speljali ob vodi. Pričakovali smo, da bo dostop z vrha,” še dodaja Svetičič in komentira, da je denar pač sveta vladar: “Za tiste, ki ne razumejo velikega truda pri ohranjanju avtohtone ribe in posredno ribiškega turizma, ki prinaša mnogim prihodek, so ikre nebodigatreba moteča nepomembnost.”
Na območju od Kobarida do vasi Ladra je vedno bilo drstišče velikih postrvi, tudi daljših od pol metra. “Odkar se tam že več let brežina drobi v reko, so nastale za drst še bolj idealne razmere,” pojasnjuje gospodar ribiške družine in strokovnjak za vzrejo avtohtonih ribDušan Jesenšek. Kot pravi, so imeli pred začetkom del vsaj toliko časa, da so ribe odlovili oziroma prepodili drugam. Zaradi nadaljnjega nujnega sodelovanja odnosov s Hidrotehnikom nočejo zaostrovati. Škodo še ocenjujejo in se posvetujejo, ali naj terjajo odškodnino, ki pa v takem primeru ne bi presegala približno 1500 evrov.
Ne le poseganje v reko, po mnenju konstruktorja Danila Magajne je problematično tudi utrjevanje brežine: “Velika zgradba, ki bo stala 450.000 evrov, po mojem mnenju ni potrebna. Soča bi z minimalnim umetnim posegom sama sebi po naravni poti uredila svoj levi breg z nasutjem mivke, v kateri bi kmalu začele poganjati vrbe in levi breg bi bil zaščiten brez vsake umetne tvorbe, v katere leseni piloti z jeklenimi 'klamfami' ne sodijo! Če že odmislimo, da niso lepi, se je treba zavedati, da so za kanuiste, kajakaše in raftarje lahko zelo nevarni.” Njegovega predloga, ki bi terjal zgolj 150.000 evrov, niso upoštevali.
Prijavili jih bodo okoljski inšpekciji
Mnenje na interventni načrt je dal tudi zavod za varstvo naravne dediščine, ki je odločno opozoril, da gredo s stroji v reko lahko samo v času od 1. julija do 31. oktobra, ko se avtohtone ribe ne drstijo. “Hidrotehniku smo napisali, da je edini sprejemljivi čas poleti,“ poudarja Daniel Rojšek iz novogoriške območne enote. Napovedujejo, da bodo Hidrotehnik prijavili okoljskemu inšpektoratu.
Vodstvo Hidrotehnika včeraj ni imelo časa za odgovor na naša vprašanja, zakaj so tako grobo delali. Obljubljajo jih za danes. So pa ribičem zagotovili, da bodo pri novi zgradbi z dodatnimi skalami velikim ribam omogočili vsaj podvodna zatočišča, ki jih ob drstiščih potrebujejo.
Postavlja pa se tudi vprašanje, zakaj morajo dve leti po visokih vodah na vrat na nos delati v neprimernem času. Odgovor ponuja novembra lani odobren državni načrt intervencij po poplavah leta 2012, ki se mora končati v maju. Ribe države očitno ne zanimajo. Za Sočo bodo namenili dva milijona evrov.
NEVA BLAZETIČ
