Po neurju nikoli ne gre od doma brez motorne žage v prtljažniku
Desetkilometrski, pretežno makadamski odsek ceste med Golim Brdom in Britofom, tik ob meji z Italijo, je vse težje prevozen zaradi vse globljih lukenj in dreves, ki ob vsakem močnejšem vetru padajo na cesto. V edinem kraju ob cesti, Miščku, živi resda le še en prebivalec, a poleti promet po cesti oživi. Zanimiva je za turiste, predvsem motoriste.
MIŠČEK > Upokojeni Danko Mišček je še edini prebivalec kraja Mišček tik ob meji z Italijo. Včasih je v kraju, ki je bil do konca druge svetovne vojne pomembna postojanka na poti v Čedad za celotno območje Liga, živelo 72 ljudi. Tam je bila tehtnica, gostilna, trgovina, tam čez so vozili v Čedad prodajat les, kostanj, koruzo. Po vojni je ostal del zaselka na italijanski strani. Tudi tam, v kraju Ponte Miscecco, živi danes le tričlanska družina, a onkraj meje redko poseljene zaselke že desetletja povezuje asfaltirana cesta, na slovenski strani meje pa med Golim Brdom in Britofom (Mišček je ravno na pol poti) prevladuje makadam.
Danka Miščka to sicer ne moti, saj je Cestno podjetje Gorica (CPG) regionalno cesto 3. reda, ki je državna cesta, redno vzdrževalo, zadnje čase pa, sploh odkar je CPG v lasti Kolektorja, naj bi bili obiski cestarjev in vzdrževalna dela na njej vse redkejši. Pa tudi ko pridejo, le na hitro nasujejo grob gramoz v luknje, ki ga izpod avtomobilskih gum kmalu “izstreli”, da so na cesti spet luknje, pravi.
Danko Mišček
edini prebivalec kraja Mišček
“Pozimi gre tu mimo le nekaj avtomobilov na dan, poleti pa cesta oživi. Veliko tujih turistov se pelje po njej, taka cesta pa Sloveniji, ki se trudi razvijati turizem, ne more biti v ponos.”
Do doma najbolj elegantno čez Italijo
“Saj ne vozim hitro, a imam vseeno veliko stroškov s servisiranjem avtomobila. Hitro prerežeš gumo, končniki se obrabijo,” pove Danko Mišček, ki je včasih kot viličarist delal v Salonitu, zato je, čeprav živi onkraj grebena, ob mejni reki Idriji, še vedno vezan tudi na dolino Soče. Tam ima prijatelje in znance, tja hodi tudi na lov, saj je član Lovske družine Paljevo. Tudi sicer zaselek sodi v Občino Kanal ob Soči.
Miha Stegel
kanalski župan
“Z gospodom Miščkom sva govorila. Nisem ga še uspel obiskati, a si bom razmere na terenu ogledal.”
Najbolj elegantno se luknjam na cesti izogne tako, da del poti do doma prevozi po italijanski strani vse do nekdanjega mejnega prehoda, kjer mora do hiše le čez most, kar pa se mu kot zavednemu Slovencu ne zdi najbolj prav.
“Pozimi gre tu mimo le nekaj avtomobilov na dan, poleti pa cesta oživi. Veliko tujih turistov se pelje po njej, Nemcev, Avstrijcev, predvsem motoristov, pa tudi avtodomi gredo mimo, da se izognejo gneči po Soški dolini, taka cesta pa Sloveniji, ki se trudi razvijati turizem, ne more biti v ponos,” je prepričan.
Ko je motorna žaga del obvezne opreme
Poleg vse slabše vzdrževanega cestišča Danku Miščku, pa tudi Jordanu Gerbcu, ki živi v Brdih, a se dvakrat do trikrat na teden pripelje v rojstno hišo pol kilometra naprej ob cesti, kjer kmetuje, in vse redkejšim prebivalcem bližnjih zaselkov na pobočju težave povzroča tudi na cesto padajoče drevje. “Po vsakem neurju, ko le malo močneje zapiha veter, mora biti v prtljažniku 'motorka', sicer ne prideš nikamor,” pove Mišček.
“Drevesa visijo povsod dol. Prej ali slej pade. Pride burja in je takoj na cesti. Poglejte, koliko je prežaganih ob cesti,” potrdi tudi Jordan Gerbec, v zvezi s cesto pa, da je bilo pred desetimi leti vse v redu, potem je bilo rečeno, da jo bodo vsako leto vzdrževali, a je cestarje pri delu na njej zadnjič videl lani spomladi.
Kanalski župan je obljubil obisk
Kot pove Mišček, so še pod prejšnjim občinskim vodstvom napovedali, da bodo prišli oktobra lani na ogled, pa jih ni bilo. Tudi na Kolektor CPG, ki kot koncesionar skrbi za vzdrževanje ceste, je poklical, a naj bi ga odvrnili z napotkom, naj kliče v Ljubljano. Ker gre za državno cesto, je njeno urejanje v pristojnosti države, a zdi se mu, da bi morali na to temo kaj ukreniti tudi na občini. Novega župana Občine Kanal ob Soči Miho Stegla je že seznanil s problematiko in ta je obljubil, da bo prišel na ogled.
“Z gospodom Miščkom sva govorila. Nisem ga še uspel obiskati, a si bom razmere na terenu ogledal. Vsekakor bomo skušali ceste tudi na splošno bolje urejati, kar se tiče njihovega čiščenja in odvodnjavanja,” pove župan. Doda še, da imajo na širšem območju občine veliko težav zaradi bolezni dreves vrste jesen (op. a. jesenov ožig), ki ošibi drevesne korenine, da ob vetru padajo na cesto. Tudi on potrdi, da morajo imeti prebivalci zaselkov na gozdnem območju, ki jih je v občini veliko, v prtljažniku motorno žago, sicer ne pridejo do doma.
Ne s Kolektor CPG ne s pristojnimi na ravni države se župan Stegel o omenjeni cesti za zdaj še ni pogovarjal. “Najprej bom obiskal gospoda Miščka in se na lastne oči prepričal o razmerah,” je povedal.
