Po sledeh fronte od hribov do morja

POSOČJE > Fundacija Pot miru v Posočju s sedežem v Kobaridu se je na natečaj za čezmejne projekte prijavila maja, pozitiven odgovor pričakujejo spomladi. V projektu sodeluje 15 partnerjev, fundacija je idejni vodja in koordinator na slovenski strani. Kot pravi Maša Klavora s fundacije, na naši strani sodelujejo še občine Kanal, Brda, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica in Komen. Vodilni partner je Goriška pokrajina. “Vrednost triletnega projekta znaša milijon evrov, od tega naj bi 130.000 evrov namenili fundaciji,” se nadeja.

Posočje je zgled ostalim

Obstoječe poti in parke v spomin na soško fronto bodo povezali po zgledu že urejene, sto kilometrov dolge Poti miru v Posočju. “Postavili bomo informativne table, izdelali turistično promocijski material. Pot miru od Alp do Jadrana bo poleg pomnikov soške fronte povezala lepote teh krajev. Na nekaj točkah naj bi uredili zbirke iz prve svetovne vojne in nadgradili informativne centre. V ta sklop spada organiziranje strokovnih simpozijev in spominskih dogodkov, saj se bo projekt zaključil natanko na stoletnico začetka prve svetovne vojne,” našteva Klavorova.

Pot miru od Alp do Jadrana se bo od čezmejnega muzeja na prostem na Kolovratu, ki je najbolj obiskana točka na Poti miru v zgornjem Posočju, nadaljevala po grebenski cesti mimo Globočaka in Korade do Sabotina v Goriških Brdih.

Na Globočaku, ki je bil med prvo svetovno vojno eden pomembnejših utrjenih vrhov italijanske vojske, so že uredili pohodne poti. Na Koradi, kjer so vidne opazovalnice in topniški položaji, sta planinska koča in cerkvica. Na drugi strani Soče je območje Vodic s številnimi kavernami in jarki urejeno v muzej na prostem z mavzolejem v čast italijanskemu generalu. Na Sabotinu, ki je prepreden s sistemi avstro ogrskih jarkov in kavern so že pred leti uredili Park spomina.

S Sabotina se pot spusti po glavni cesti do Nove Gorice na Trg Evrope, se povzpne na Kostanjevico in mimo vojaškega avstrijskega stolpa v Vrtojbi do Mirna in Cerja, kjer stoji pomnik braniteljem slovenske zemlje.

Tu se Pot miru od Alp do Jadrana razdeli na dva kraka. Prvi gre od Cerja in Borojevičevega kamnitega stola mimo Opatjega sela, Kostanjevice do Temnice, nato pa po glavni cesti skozi Komen do Gorjanskega, kjer prestopi mejo in skozi Šempolaj, Mavhinje in Sesljan pride do Devina. Drugi krak, ki se odcepi pred Opatjim selom, povezuje Debelo grižo, Sredipolje s kostnico in Tematski park 1. svetovne vojne pri Tržiču ter se konča pri Devinu.

Pot miru od Alp do Jadrana simbolično vključuje tudi v času soške fronte zaledno območje Vipavske doline ter Idrijsko-Cerkljansko.

Povezava dveh dolin

Kot pravi Klavorova, je Fundacija Pot miru v Posočju že dobila 45.000 evrov iz tako imenovanega švicarskega prispevka. Projekt bo trajal do prihodnje jeseni. V tem primeru gre za podporo dejavnostim neprofitnih organizacij ter za razvijanje sodelovanja med slovenskimi in švicarskimi organizacijami in območji. “Namen je sodelovanje doline Soče in doline Val Mustair v Švici, ki sta bili v času prve svetovne vojne del skupne jugozahodne fronte. K sodelovanju smo na slovenski strani pritegnili občino Kobarid, LTO Sotočje, Kobariški muzej in Triglavski narodni park,” pojasnjuje. Glavni cilji so izmenjava izkušenj, prenos dobrih praks in znanja, iskanje skupnih rešitev za ohranjanje in predstavitev snovne in nesnovne dediščine prve svetovne vojne, izdaja promocijskega gradiva in končno tudi pobratenje doline Soče in doline Val Mustair.

Raziskovanje letalstva

Oktobra je začela fundacija z evropskim denarjem izvajati še projekt ALISTO, ki bo trajal tri leta. Vreden je 1,35 milijona evrov, fundaciji jih pripada 112.500. Vseh partnerjev je osem. Na slovenski strani so fundacija, RRA Nova Gorica in občina Divača, vodilni partner je Pokrajina Treviso. “Fundacija bo s tem denarjem izvedla študijsko-raziskovalne aktivnosti, izdelali bomo simulator letenja, ki bo prikazal spremembe terena od prve svetovne vojne do danes. V tem okviru bomo naredili potujočo dvojezično razstavo ter izdali strokovno publikacijo na to temo letalstva v prvi svetovni vojni,” številne naloge našteva Klavorova. NEVA BLAZETIČ