Po spomladanski pozebi na Goriškem skoraj ni sadja

GORIŠKA > “V Zaloščah, Dornberku in Prvačini zaradi pozebe letos ni niti ene breskve,“ je na novogoriški tržnici povedala branjevka iz spodnje Vipavske doline. Včeraj dopoldne so tam le na eni stojnici ponujali breskve in šle so za med. Po 2,5 evra na kilogram.

“To so naše breskve. Iz Gornjega Cerovega. Pozeba nam je pobrala polovico pridelka. Enako velja za marelice,” je povedala Draginja Komjanc, edina ponudnica breskev na tržnici. Ob devetih zjutraj je imela na voljo le še dve gajbici sladkih sadežev.

Franc Živec, sadjar

“Ob normalni letini bi pobrali deset do dvanajst ton breskev. Že lanska letina je bila slaba zaradi pozebe, letos pa čista ničla. Breskev ni.“

V marsikaterem nasadu breskev v spodnji Vipavski dolini letos ni bilo kaj obirati. (foto: Leo Caharija)

Poleg pozebe še divjad in škodljivci

“Zdaj bi se obirale zadnje sorte. Običajno se sezona zaključuje z obiranjem sorte veteran in podobnih sort za predelavo. A breskev letos ni. Z izjemo peščice pridelovalcev na posameznih višjih legah je izplen pet- do desetodstoten v primerjavi z normalno letino,” je povedal Vasja Juretič, svetovalec za sadjarstvo in oljkarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica.

Aleksij Mavrič, sadjar

“Bojim se, da bodo določene kulture nerentabilne za pridelavo. Skrbno bo treba izbirati lege za določene sorte oziroma se sortno specializirati in zelo premišljeno izbrati, kaj sploh gojiti. Čas bo to pokazal.”

Kot je še pojasnil, velja podobno tudi za marelice. V Vipavski dolini je ničla, v Brdih 20 do 30 odstotkov povprečne pridelave. Na celotnem goriškem območju je sicer 150 hektarjev intenzivnih nasadov breskev in 50 hektarjev intenzivnih nasadov marelic. Omenil je, da tudi na spletnih tržnicah ni ponudbe. Kar je, se prodaja direktno na kmetijah.

“Zgleda, da bo nekaj fig in nekaj namiznega grozdja, kar se sadja tiče. Morda bo nekaj jabolk in hrušk, kakija pa ne bo,” je še povedal in pristavil, da poleg pozebe dodatno škodo delajo še ptiči in divjad, ki pritiska, saj tudi divjega sadja ni. Kot da ne bi bilo dovolj, pa so tu še škodljivci. Veliko breskev, ki jih je vendarle ostalo, je zelo poškodovanih zaradi marmorirane smrdljivke.

Peter Marc, sadjar

“Mislim, da smo blizu tega, da bo v Vipavski dolini zmanjkalo volje za ukvarjanje s sadjarstvom.”

Kmetje so ob aprilski pozebi ponekod v spodnji Vipavski dolini tudi oroševali, kar pa ni preprečilo katastrofalne letine sadja. (foto: Vesna Humar)

V dolini ni breskev, višje ponekod so

“Ob normalni letini bi pobrali deset do dvanajst ton breskev. Že lanska letina je bila slaba zaradi pozebe, letos pa čista ničla. Breskev ni,“ je povedal Franc Živec, ki ima na šempaski gmajni približno hektar velik nasad breskev. Omenil je, da ta izpad breskev pomeni tudi finančni izpad v višini 10.000 do 15.000 evrov, kar velja le za breskve, ne za ostalo sadje, ki ga tudi ni.

“Ljudje kličejo, sprašujejo, a breskev ni. Tudi sicer in širše gledano slovenskega sadja letos ni,” je še povedal in dodal, da za pozebo še vedno niso prejeli nobene pomoči, skrbi pa jih tudi, ali bo zadrževalnik Vogršček, ki ga trenutno sanirajo, prihodnje leto pravočasno popravljen in se bo v njem nabralo dovolj vode za namakanje.

Nekaj več sreče so imeli z breskvami na višjih legah v Brdih. “V ravnini imamo približno hektar breskovih nasadov, kjer so pozne sorte v celoti pozeble, zgodnje sorte na pol hektarja v hribu pa so solidno obrodile,” je povedal Klavdij Peršolja iz Gonjač.

Čas bo pokazal, kaj se splača gojiti

Kot je dejal Aleksij Mavrič s kmetije Mavrič v Kojskem, so marelice imeli, a so bile poškodbe na sadežih zelo vidne, tako da so šle pretežno v predelavo, za marmelado, nekaj pa so jih vendarle prodali tudi za konzum.

“Količinskega izpada je bilo 30 do 40 odstotkov zaradi pozebe, v smislu, da se plodovi sploh niso razvili, kar se je razvilo, pa je šlo pretežno za predelavo. Izpad je bil, dohodkovno gledano, 70-odstoten” je pojasnil.

Tudi pri češnjah je bil izpad dohodka letos 70-odstoten, saj so zgodnje sorte, ki predstavljajo za kmeta največ denarja, v celoti propadle, sezono pa so rešile kasnejše sorte.

“Bojim se, da bodo določene kulture nerentabilne za pridelavo. Skrbno bo treba izbirati lege za določene sorte oziroma se sortno specializirati in zelo premišljeno izbrati, kaj sploh gojiti. Čas bo to pokazal,” je še povedal.

Na dva tisoč drevesih le deset marelic

“Na nekaj več kot dva tisoč drevesih je bilo le deset marelic, pa še to so pozobali ptiči oziroma so jih napadle ose,” je letino opisal Peter Marc s Planine nad Ajdovščino, eden večjih pridelovalcev marelic v Sloveniji. Ocenil je tudi, da bo izpad zagotovo nekaj tisoč evrov, pa ne dva ali tri. Marelice sicer prodaja izključno za konzum, zasebnim strankam po vsej Sloveniji.

Prepričan je, da se bodo take razmere ponavljale, da bomo novembra hodili v kratkih hlačah in kratkih majicah naokrog, aprila pa v dolgih hlačah in jaknah.

“Mislim, da smo blizu tega, da bo v Vipavski dolini zmanjkalo volje za ukvarjanje s sadjarstvom,” je še pojasnil in dodal, da gre še najbolje tistim, ki se ukvarjajo s trto, ki je trpežna, ostalo sadje pa je zelo občutljivo na vse bolj spremenljivo vreme.