Po Tolminu s kolesom
Po Tolminu nekateri javni uslužbenci od junija kolesarijo s kolesi, ki jih je Posoški razvojni center kupil z denarjem EU. So nekakšni promotorji tako imenovane trajnostne mobilnosti v mestu in okolici. Ne gre za rekreacijo, temveč za ozaveščanje ljudi o vsakodnevni uporabi koles na poti v službo, trgovino, šolo ...
TOLMIN > Pripravili so tudi načrt za preureditev Tolmina v kolesarjem prijazno mesto. V sklopu projekta Energyvillab, njegov nosilec je Posoški razvojni center (PRC), so z denarjem EU iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija spomladi kupili 25 koles. PRC jih je na podlagi ankete in zanimanja razdelil med zaposlene v desetih javnih ustanovah.
Več zanimanja kot koles
“Ker gre za javni denar in širši javni interes, so kolesa namenjena javnim uslužbencem, ki bi morali biti s svojim obnašanjem zgled ostalim. Zasebnemu sektorju jih nismo smeli ponuditi. Kolesa smo za eno leto razdelili ljudem, ki so jih prevzeli na reverz in se zavezali, da jih bodo redno uporabljali. Nekaj je bilo tudi pripomb na razdelitev. Interesa je bilo več kot je bilo na voljo koles,” način delitve koles pojasnjuje za projekte odgovoren na PRC Miro Kristan. Kolesa med drugim uporabljajo zaposleni v glasbeni šoli, šoli, vrtcu, občini in še kje, pet pa zaposleni na PRC, med drugim tudi Kristan. V tem primeru torej ne gre za kolesa, ki si jih občani s pomočjo kartice lahko izposodijo in po uporabi pustijo na drugem izposojevališču.
S pilotskim projektom poskušajo dokazati, da je Tolmin z okolico dovolj velik za uporabo koles. Ljudje to sicer že vedo, mnogi pridno kolesarijo po opravkih, nasploh pa manj, kot bi lahko. “Gre za prvi organizirani korak za zmanjšanje uporabe avtomobilov za vožnjo po mestu in za povečanje uporabe kolesa za vsakdanje prevoze. Več kolesarjev bi, posledično, umirjalo promet, saj bi morali vozniki paziti nanje,” cilje pojasnjuje Kristan.
Tolmin (še) ni prijazen za kolesarje
Kolesarji potrebujejo infrastrukturo za večjo varnost. Tolmin nima strategije, se je pa občina zavezala, da bo razmere izboljšala. Pri tem ji pomaga PRC. Skupaj s strokovnjaki iz Slovenske kolesarske mreže so pregledali vse ulice in pripravili načrt za ureditev stez. Predali so ga občini. Če ga bodo potrdili, bo podlaga za ukrepanje.
“Med drugim smo iskali rešitve v enosmernih ulicah, ki sekajo najkrajše kolesarske poti. V Kosovelovi bi lahko že ob načrtovani obnovi ponudili možnost za kolesarjenje v obe smeri, vendar se bojim, da ob tej priložnosti še ne bo šlo,” je razočaran Kristan. Možnosti z rdeče obarvanimi stezami so predlagali v številnih ulicah, tudi v Tumovem drevoredu, v Gregorčičevi ulici, v Lavričevi ... Ne bi terjale veliko denarja.
V sklopu Energyvillab so naredili tudi študijo o upravičenosti alternativnega javnega prevoza vse do železniške postaje, ki bi lahko bil neke vrste taksi oziroma pol taksi. Brez sodelovanja velikih podjetij z veliko zaposlenimi ne bo šlo. “Za zdaj podjetja o tej možnosti ne razmišljajo,” ugotavlja Kristan.
Ob Soči,proti Kobaridu
Med tem pa nastaja zasnova kolesarske povezave po levem bregu Soče, med Tolminom in Kobaridom, ki ne bo potekala po lokalni cesti, temveč bliže reki. Hkrati PRC, skupaj z ostalimi severnoprimorskimi občinami, popisuje za kolesarjenje primerne obstoječe poti po dolinah in hribih. “Popis bo podlaga za njihovo, postopno urejanje ob védenju, da bodo namenjene različnim uporabnikom. Bo podlaga za snovanje kolesarskih turističnih produktov,” napoveduje Kristan. V tednu mobilnosti, v septembru, bodo predstavili vse načrtovano in opravljeno delo v sklopu Energyvillab, ki je vreden 100.000 evrov. Večino denarja, kot rečeno, prispeva EU.
NEVA BLAZETIČ
