Pod jelko po knjige
S štirimi predstavitvami knjig in nastopom zasedbe Kombo C se je predsinočnjim zaključil knjižni sejem Knjige pod jelkami. Štiri dni druženja pod ogrevanim šotorom s ponudbo 16 založb so začinili s pogovori z avtorji, delavnicami, koncerti, pesniškimi večeri in performansi.
NOVA GORICA > Knjižni sejem Knjige pod jelkami, decembrska različica poletnega festivala Mesto knjige, je v štirih dneh Novogoričanom in ostalim obiskovalcem ponudil še obsežnejšo bero kvalitetnega branja in knjižnih novosti, ki jih je predstavljalo 16 založb, največ doslej. Kar kaže, da dobiva vse večjo težo in odmev. Dogajanje so premaknili z Bevkovega trga pod ogrevan šotor na travniku pred mestno hišo, zaradi česar niso mogli “ujeti” naključnih mimoidočih, a je po drugi strani večji, ogrevan šotor nudil druge prednosti. Tudi zato, ker so v njem ustvarili prijeten ambient. “Obisk je bil dober, kar zadeva sejemski del, je bil tak kot lani. Morda je bil kakšen mimoidoči manj, se je pa pokazalo, da je festival dobil svojo publiko, ki ga pričakuje in ga pride obiskat. Ker je šotor ogrevan, so se ljudje več časa zadržali, dogodki so bili bolje obiskani. Hoteli smo narediti neke vrste dnevno sob0 mesta, prostor, kamor ljudje pridejo, se pog0varjajo, družijo,” je povedal Miha Kosovel iz Društva humanistov Goriške.
Obogatili so tudi spremljevalni program, precejšen fokus je bil na goriških ustvarjalcih. Gostili so številne avtorje (Marka Šosiča, Petro Svoljšak, Renata Podbersiča, Tomaža Vugo, Jožeta Šušmelja, Marka Vuksanovića, Jožeta Rozmana ...) ter performanse in glasbeno-pesniške dogodke (Mlade rime, IGNOR, Petra Mlakarja, Nejo Tomšič). Intenzivnost dogajanja so stopnjevali do sobotnega dneva. “Že štiri leta vztrajno delamo program, ki bi ljudi zvabil ven. Zadeve, kot je Mesto knjige, ustvarjajo kulturno identiteto mesta, nekaj, s čimer se lahko ljudje poistovetijo, kar tudi tisti, ki niso iz Nove Gorice, znajo prepoznati. Treba je spremeniti mentaliteto, da se tu nič ne dogaja. Nastajajo kakovostne stvari, s strateško podporo občine jih bo nastajalo še več,” je prepričan Kosovel. V tej luči vidi tudi projekt Evropske prestolnice kulture. “Naš cilj, enako kot cilj EPK, je, da smo ambiciozni tudi v lokalnem okolju. Predvsem je pomembno, da se na strateški način začne vlagati v kulturo, da projekti rastejo, imajo odmevnost in nenazadnje ponudijo tudi zaposlitve.”
Ker je Gorica izjemno močna na knjižnem področju, je povezovanje logično, se strinja, a poudarja: “Povezovanje je seveda zelo pomembno, ampak najprej je treba imeti kvalitetne akterje na tem področju, sicer povezovanje samo po sebi nima pomena.”
