Podjetje je zdaj javno, a to ne pomeni, da bodo cene nižje

IDRIJA > Komunala Idrija se bo januarja pridružila prevladujoči javni organiziranosti komunalnega področja v Sloveniji. Ob peščici zasebnih oziroma javno zasebnih družb ga obvladuje približno 60 občinskih monopolnih podjetij. Direktorica Komunale Idrija Vesna Miklavčič vendarle pravi, da se v prid finančno znosnejšemu poslovanju tržnim dejavnostim podjetje ne bo odreklo.

Deleže je kupila kar Komunala

Občina Idrija, zlasti župan Bojan Sever, ki je vrsto let dajal prednost tržni naravnanosti komunalnega podjetja oziroma prevladujoči usmeritvi razvitih držav, si je premislil. Med razlogi je najpogosteje navajal lažje izvajanje naložb in neučinkovito in zapleteno javno naročanje. Letos naj bi zato občina s proračunskim denarjem odkupila 32 odstotkov zasebnih deležev zaposlenih in štirih družb v Komunali.

To se ni zgodilo. Kot večinska lastnica pa je občina na skupščini družbe z lahkoto uveljavila predlog, naj Komunala zasebni kapital odkupi sama.

“Tako smo storili. Ker dobička nikoli nismo izplačevali v obliki dividend, smo oblikovali 250.000 evrov visok rezervni sklad in poplačali deležnike. Svoj del osnovnega kapitala smo nato odpisali,” je povedala Miklavčičeva. Idrija ima zdaj v lasti 85, Cerkno pa 15 odstotkov podjetja.

Slabe volje zaradi tega v družbi ni bilo. Zaposlenim se z monopolom obeta zanesljivejša prihodnost. Čeprav pri gospodarskih javnih službah doslej niso imeli konkurence, pa so razpisi koncesij vendarle dopuščali možnost, da na mesto Komunale Idrija vstopi konkurenčno podjetje. Z vpletanjem političnih, lokalnih interesov pa si niso dali opraviti.

Bo šel dobiček za nižanje cen? Ni nujno.

Zadovoljen, ker je likvidnostno problematičen proračun občine ostal nedotaknjen, je tudi župan Sever. “Čeprav Komunala Idrija dobiček prikazuje le v tržnih dejavnostih, je prav, da smo se odločili tako. Odslej bomo dobiček, ki ga bo ustvarjalo podjetje, namenili nižanju cen storitev,” obljublja.

Komunala je lani ob treh milijonih evrov prihodkov imela skromnih 6000 evrov dobička. Odkup je torej zagotovila z ostanki prihodkov iz minulih let. Miklavčičevo smo vprašali, ali si občani od javnega podjetja res lahko obetajo nižanje cen storitev in kaj nova organiziranost pomeni za tržne dejavnosti, ki so prinašale dobiček. “Naši poslovni izkazi so realni. Cene komunalnih storitev so že vrsto let nespremenjene in nižanja ne gre pričakovati. Da bomo nemoteno poslovali, bomo morali obdržati tudi tržne dejavnosti,” je odgovorila.

Občina je neredna plačnica storitev. Stroške po sicer izredni zimi izpred dveh let je, denimo, plačala z več kot enoletno zamudo. Komunali bo v takih razmerah vsak evro prišel prav. “Naša pred-nostna naloga pa ostaja učinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb,” zagotavlja Miklavčičeva.

Čeprav se ji mandat pravkar izteka, bo vsaj še pol leta vodila javno podjetje. Pogoje za izbiro direktorja bo določila nova družbena pogodba, ki jo občini še nista sprejeli.

SAŠA DRAGOŠ