Podori skal zapirajo vse več cest

LJUBLJANA > Zadnji podor kamenja je minuli teden zaprl kolesarsko pot med Solkanom in Plavami. Zaradi podobnih in večjih podorov in sanacij brežin je na državnih cestah polovico zaprtih še nekaj odsekov cest. Na Primorskem samo glavna cesta v Idrijo zaradi priprav na gradnjo varovalne galerije.

Vodilni iz direkcije za infrastrukturo (DRSI) so na predstavitvi ukrepov varovanja brežin ocenili, da je nevarnosti kameninskih podorov izpostavljena slaba desetina oziroma dobrih 500 kilometrov državnih cest.

500

kilometrov državnih cest je izpostavljenih nevarnosti kameninskih podorov

Po podoru v Trbovljah DRSI resneje v zaščito brežin

Klimatske spremembe - to zimo rekordnih 25 Celzijevih stopinj razlike med nočno in dnevno temperaturo - so ob naravni zahtevnosti Sloveniji tiste, zaradi katerih DRSI pričakuje vse več kameninskih podorov in plazov nad cestami.

Namestnica direktorja DRSI Ljiljana Herga je povedala, da se celostni zaščiti državnih cest pred podori in naleti kamenja resneje posvečajo po podoru v Trbovljah. Ta je leta 2016 poškodoval dve osebi. Čeprav je bil prvi, so ga sanirali v rekordnih 40 dneh. Letos se je v neposredni bližini v Zagorju zgodil nov in skoraj sočasno še na cesti čez Ljubelj. Prvi je bil s pomočjo miniranja, namestitve sidranih mrež in alarmnega sistema saniran. Drugi bo z gradnjo kamnitega nasipa, ojačanega z jeklenimi mrežami, do zime.

Zadnji podor 70 kubičnih metrov skal, z žariščem 120 metrov visoko, se je minuli teden zgodil na kolesarski poti med Solkanom in Plavami. “Urgentna ukrepa sta odstranitev materiala in obnova podajno lovilnih mrež. Izvedli bomo inženirsko geološki pregled zalednega območja in predlagali dodatne ukrepe,” je povedala Suzana Svetličič (družba DRI Svetovanje in inženiring). “V zadnjih letih smo v rednem vzdrževanju postavili 6500 metrov podajno lovilnih mrež in togih ograj, namestili 8200 kvadratnih metrov visoko nateznih sidranih mrež in 93.000 kvaddratnih metrov navadnih mrež,” je še dodala.

Miniranje v Zali nikakor ni prišlo v poštev

Vsaka sanacija je unikatna, skupna jim je velika zahtevnost. Geološka sestava kamenine je tista, zaradi katere miniranje previsne skale nad cesto v Idrijo v soteski Zala ni prišlo v poštev. “Ker obvoza v Idrijo ni in smo z geološkimi raziskavami v kamenini odkrili kraške kaverne, bi na cesto lahko zgrmelo toliko materiala, da bi bila zaprta pol leta. Tako, kot je bila v Baški Grapi,” je povedala vodja projekta Geomehanika DRSI Karmen Cian. Sočasno je obljubila, da bodo strogo spoštovali letošnjo 34 dnevno in vse ostale predvidene popolne zapore ceste. “Če bo treba, bodo gradbinci delali tudi ponoči. V Sloveniji ni okolja, ki bi bilo vezano na tako dolge obvoze, kot je Idrija,” je zagotovila.

Pravkar je zaradi sanacije brežin zaprta cesta med Logatcem in Žirmi, a bo do zapore v Zali nared za promet. Poleg obvoza čez Novo Gorico, je prav ta cesta med avgustovsko zaporo ceste v Idrijo predvidena za obvoze lažjih tovornih vozil.

Tri milijone evrov vredno galerijo v Zali bodo zgradili iz naložbenega denarja DRSI. Med večji naložbi sodita še sanacija brežine pod gradom Borl in gradnja galerije Šklendrovec v Zasavju. “V sodelovanju s kulturniki pripravljamo še zelo zahtevno sanacijo pri trdnjavi Kluže pri Bovcu in podobno med Trbovljami in Hrastnikom,” je zaključila Cianova.