Pogrebna dejavnost: koliko ničel ima pieteta

PRIMORSKA > Andrej Benko in Rosana Prestor Benko iz Prvačine sta v poslu že 25 let. Ko sta začela z družinskim podjetjem so bili njuni načrti precej skromnejši. “Sprva smo nameravali prodajati krste, a smo kmalu ugotovili, da ljudje potrebujejo veliko več. Takrat je komunalno podjetje skrbelo le za prevoz pokojnikov - vse drugo, od organizacije slovesnosti do izkopa, je bilo prepuščeno svojcem in vaškim skupnostim. Ko smo začeli v ponudbo vključevati, denimo, pripravo in nato pospravljanje sobe, v kateri pred pogrebom leži pokojnik, mi je zaposlen v enem od primorskih komunalnih podjetij poočital, da razvajamo ljudi. Tega ne bom pozabil,” se začetkov spominja Benko.

Blagodejna konkurenca

Pogrebna dejavnost se je v zadnjih dveh desetletjih prilagodila pričakovanjem in potrebam ljudi. Dostojanstveni avtomobili, posredovanje pri najemanju pevcev in govornikov, urejanje dokumentacije in še mnoge druge storitve so danes samoumevni del ponudbe tudi v javnih komunalnih družbah. A na dvig kakovosti je imelo odločilen vpliv nekaj več deset zasebnih podjetij, ki so vzniknila po vsej državi in marsikje tudi propadla. Danes je v poslu nekaj več kot 60 zasebnikov, več jih je v vzhodni Sloveniji, nobenega ni v Istri in v prestolnici.

Vsi vpleteni v razpravo o zakonskem osnutku se strinjajo, da je treba zakonodajo posodobiti. Podpirajo vzpostavitev standardov in neodvisnega nadzora. A razhajajo se pri temeljnem vprašanju: je pogrebna dejavnost nekaj, kar sme biti prepuščeno trgu, ali mora biti regulirana kot javna gospodarska služba?

Dilema ima dolgo brado. Na to temo je svoje povedalo ustavno sodišče, ki je sklenilo, da so trenutne razmere v nasprotju z veljavno zakonodajo. Pa tudi računsko sodišče in agencija za varstvo konkurence, ki sta bila v mnenju naklonjena odpiranju, konkurenci in enakim možnostim.

Boj med zasebniki in komunalci, ki drug drugemu očitajo zaslužkarstvo oziroma monopolizacijo, je oster zato, ker imajo oboji veliko izgubiti. Zasebniki obstoj in prihodnost, komunalci in občine pa pomemben prihodek za javno blagajno, ki ga nato, vsaj deloma, vlagajo v vzdrževanje in gradnjo infrastrukture. Osnutek zato predvideva štiri različice omejevanja tržne dejavnosti.

Zbornica komunalnega gospodarstva, ki jo podpirata Skupnost občin in Združenje mestnih občin Slovenije, se zavzema za ureditev dejavnosti kot javne gospodarske službe. “Prosti trg v tej specifični dejavnosti bi prinesel veliko negativnih posledic za občane, državo in občine. Posledice za občane bi bile nepietetno ravnanje s pokojniki, stresna doživetja svojcev, povišanje cen in stroškov pogrebov, povišanje cen grobnin ali poslabšanje standarda vzdrževanja pokopališč, poslabšanje stanja pokopališke infrastrukture. Posledici za državo bi bili poslabšanje nadzora nad dejavnostjo in korupcija. Posledice za občine bi bile jemanje njihove pristojnosti,” menijo.

Obrtna zbornica pa se zavzema za različico z največjo stopnjo odprtosti in konkurenčnosti. “Zasebna podjetja so sama z lastnimi sredstvi zagotovila sodobno opremo in vozila. Aktivno in konstruktivno so se vključila v pripravo etičnega kodeksa pogrebne in pokopališke dejavnosti, organizirajo kongrese, bila so glavni pobudniki in soorganizatorji prvega sejma pogrebne in pokopališke dejavnosti pri nas. Z novim osnutkom zakona se ohranja in krepi stare monopole ter vzpostavlja nove lokalne monopole ter povečuje stroške na škodo končnih uporabnikov storitev,” trdijo podjetniki in obrtniki.

Občina ščiti ljudi

“Po izkušnjah iz drugih evropskih držav v celoti podpiramo to, da pogrebna dejavnost ostane javna gospodarska služba,” so odločni na koprski Komunali, kjer zasebne konkurence nimajo in je občinski odlok tudi ne omogoča.

Z urejenostjo dejavnosti v koprski občini, ki navrže nekaj manj kot pet odstotkov prihodkov podjetja, so zadovoljni. Vse pogrebne storitve opravlja Komunala, večino (92 odstotkov) pokopališč upravljajo krajevne skupnosti.

“V Franciji in Veliki Britaniji se je pred leti sprostil trg pogrebnih dejavnosti, ki je od takrat dalje zelo problematičen in neurejen,” ugotavljajo na Komunali in poudarjajo, da je namen občin in njihovih javnih podjetij zaščititi občane: “Zlasti v tem, da se zagotovi najvišja raven storitev, primeren pietetni odnos do svojcev preminulih, ustrezno vlaganje v infrastrukturo, primerno - nižjo cenovno raven storitev (ki je enaka za vse glede na obseg storitev!) v primerjavi z zasebniki ter redno, sprotno vzdrževanje.” Kritični so tudi do dela zakona, ki drobi posamične dejavnosti med različne izvajalce: “Pomislite na že tako travmatično izgubo svojca, ki je lahko še poslabšana s tem, da je posameznik napoten na različna okenca, zato da bi opravil vse potrebno za dostojen pokop preminulega.”

Računsko sodišče je lani ugotovilo, da se v 94 občinah (44,5 odstotka) pogrebna in pokopališka dejavnost delno opravlja kot tržna dejavnost. V 30 občinah (14,2 odstotka) pa se pokopališka in pogrebna dejavnost izvajata izključno kot tržna dejavnost. V ostalih se javno in zasebno dopolnjujeta, navajajo v obrtni zbornici.

Pravica izbirati

V Mestni občini Nova Gorica majhen zasebnik in večja Komunala, ki je sicer prav tako v večinski zasebni lasti, mirno sobivata. “Izkušnje so dobre in z zasebnikom so stvari razčiščene. Verjamem pa, da lahko pri večjem številu izvajalcev pride do zmede. Novo zakonodajo vsekakor potrebujemo,” pojasnjuje direktor Komunale Nova Gorica Andrej Miška. Njegov soimenjak iz zasebnega podjetja Benko pa dodaja: “Poslušamo očitke o tem, kako služimo na račun tuje nesreče in retorična vprašanja o tem, ali se bomo zdaj prerivali pri krstah. Ampak ne gre za to. Seveda so potrebni pieteta, standardi in nadzor, a tudi svojci si zaslužijo pravico do izbire, komu bodo zaupali pokop pokojnika.”

Javna obravnava se zaključuje konec junija, dokončna različica zakonskega predloga naj bi bila na vladnih klopeh najkasneje jeseni.

VESNA HUMAR