Pohod po Vertovčevih poteh v rojstni kraj slovenske himne

Goriška
, posodobljeno:

Skoraj poldruga stotnija pohodnikov od blizu in daleč je v soboto premerila približno 17 kilometrov dolgo pot iz Šmarij do Podnanosa, od rojstnega kraja Matije Vertovca do kraja njegovega zadnjega počitka.

Pohodniki so postali tudi ob Vertovčevi rojstni hiši v Jakulinih
Pohodniki so postali tudi ob Vertovčevi rojstni hiši v Jakulinih

PODNANOS> Že osmi spominski pohod je izpeljalo turistično društvo iz Podnanosa, ki skuša z njim poudariti vlogo tega kraja pri nastanku slovenske himne. Tedanji šembijski župnik Matija Vertovec je namreč v Novicah že leta 1843 največjega med poeti pozval k pisanju hvalnici vinske trte. Prešernova Zdravljica dobi v Podnanosu vnovič domovinsko pravico na začetku prejšnjega stoletja, saj ji je glasbeno obliko današnje slovenske himne vdihnil prav Šembic Stanko Premrl.

Pohod so zaznamovali z obiskom skoraj ducata hramov, božjih in vinskih. Začelo se je z mašo v šmarski cerkvi, kjer je bil Vertovec krščen, za popotnico v ostro burjo pa so se pohodniki okrepčali v prostrani kleti Poljšakove brajde. Mimo Vertovčeve rojstne hiše v Jakulinih se je pot počasi vzpenjala skozi Gaberje (z ogledom cerkev sv. Martina) do najvišje točke na erzeljskem Tabru, kjer so si udeleženci lahko ogledali izjemno zanimivi notranjosti obeh starih cerkvic, sv. Mihaela in sv. Lovrenca.

Pokušina vin in žganjic v Voukovem hramu je bila dobrodošla tako zaradi mraza kot tudi zato, da je pesem kasneje lepše stekla v cerkvi Marije Snežne na Obeluncu.

Osrednji postanek s tradicionalno pašto iz loncev šembijskih kuharskih mojstric Damjane in Rine se je zgodil na Furlanovi kmetiji na Gočah, od koder se je potem pot vila med vinogradi proti Podnanosu, kjer je pohodnike čakala še ena pokušina, globoko pod zemljo Županove domačije.

Organizatorji pod vodstvom Stojana Vitežnika in Mare Bratož pa so pohodnike za zaključek presenetili s komedijo domače dramske skupine Ga pihnemo.

EP