Pokalca na prvem tiru v Prapotnem
PRAPOTNO > Most čez Idrijo med Mirnikom in Ibano ima ime po vinu: Ponte dello schioppettino mu pravijo. Povezuje kraje, kjer naj bi bila doma črna rebula, kot je še eno ime za sorto, o kateri so pisali že v srednjeveških urbarjih, nato pa nanjo bolj ali manj pozabili. Paolo Rapuzzi, ki je v hribih pod Matajurjem prvi zasadil sodoben vinograd pokalce, pravilno ugotavlja, da je okrog imena velika zmeda. Zamotanemu klobčiču, ki ga je odkril z listanjem po italijanskih virih, z veseljem dodajam še en vozel. V prilogi k 19. številki Kmetovalca iz leta 1875 zasledimo na seznamu sort, ki jih je Deželna kranjska vino in sadjarska šola na Slapu pri Vipavi dala v promet v zimi 1875-76, tudi černo ribolo (pinolček), ki je zapisana kot izvirna francoska sorta (pino). V opisu še preberemo, da daje prav temno, jako okusno vino, da rodi redno in da zgodaj dozoreva. Zato jo priporočajo za slabše severnejše lege na Vipavskem in Primorskem, pa tudi za Dolenjsko in Štajersko. Mimogrede: od črnega grozdja so bile tisto leto na voljo še vrhpoljka, portugalka, modra frankinja, černjelec, ki naj bi dajal burgunderju podobno vino, in refošk.
Vsaj dve leti v kleti
Pinolček že z naslednjim seznamom izgine, saj so zgolj leto kasneje trsničarji s Slapa ponujali za črna vina le modro frankinjo, modri burgundec in modro zgodnjo portugalko. Iz opisa, ki sledi, je razvidno, da je modri burgundec modri pinot, saj je opisan kot sorta, ki daje najfinejše črno vino. Zato pa za našo pokalco drži, da še danes daje okusno vino, ki dobi s sodobnim kletarjenjem žlahtno rubinasto barvo in prijetno sadno cvetico s primesjo začimb.
Med Dnevi pokalce v Prapotnem smo okušali štirinajst vzorcev treh različnih letnikov: pravzaprav je bil le en vzorec 2011, največ je bilo leto starejših, nekaj pa letnika 2009. Tako zahteva naš pravilnik, je pojasnjevala Anna Grillo. “Vino mora biti vsaj eno leto v lesenem sodu in še eno leto v kleti, da sme dobiti ime schioppettino di Prepotto, sicer je zgolj schioppetino,” pravi. Nekateri pridelovalci uporabljajo male sodčke, polovične barike, drugi običajne barike, tretji večje posode. Večina jih uporablja francoski hrast, a ne nujno od francoskih sodarjev. Nekoliko proste roke pri kletarjenju torej imajo, vsi pa zagotavljajo, da grozdje pobirajo zelo zrelo.
Iz pozabe v svet
Najmlajši vzorec je puščal pookus po mandljih, pri starejših prevladuje sadna nota višnje, zlasti maraske. Vonj po popru spominja na shiraz, nekoliko tudi na carménère. Vzorec iz kleti Bruno Venica izstopa, saj je njihova pokalca bolj polna, bolj okrogla. Ko pove, da osnovni pokalci dodajo vino iz sušenega grozdja, skrivnost izgine. Ilde Pettrussa nam zaupa, da se pokalca v vinogradu obnaša drugače od ostalih sort. Sovraži vročino, žgoče poletno sonce je dobesedno skuri, zato je letnik 2009 dober, vprašanje pa je, kako bo z lanskim in letošnjim, pripoveduje.
Ilde nas je vodila v vinograd v bližini Golega brda, kjer rastejo stoletne pokalce. Sem so romali prvi vinogradniki, ki so obudili pokalco v Italiji. Paolo Repuzzi mi je pred časom pripovedoval, da je izbrane rozge tihotapil kot dračje za piknik. V Rauscedu so cepljenke označili za refošk, ko pa se je bližala prva trgatev leta 1977, so ugledni vinski novinarji z Luigijem Veronellijem na čelu začeli medijski tam-tam o vinarju, ki da je rešil pred izginotjem staro in častivredno sorto pokalco. Približno dve desetletji kasneje, ko je pokalca že postala DOC in se uveljavila kot uspešen izvozni artikel, so vinogradniki iz Prapotna zaščitili še svoj cru, ki omejuje donos (1,55 kg po trti in 49 q/ha) in določa, da se trgatev ne sme začeti pred koncem septembra. Zelena trgatev in krajšanje grozdov sta skoraj obvezna posega.
Ob pokušini odličnih vin iz Prapotna sem se seveda stalno spraševal, kdaj bom lahko pil slovensko pokalco. Kar nekaj vinarjev je že najavljalo namen o saditvi te trte, posamezniki so ga tudi že uresničili. Če gre po sreči, bo imel naslednjo leto trgatev pokalce Aleksij Erzetič, ki ji je namenil 2 hektarja. “Vprašanje pa je, kdaj jo bom dal na trg. Zagotovo bo eno leto zorela v lesu, potem bom pa videl, kako in kaj,” razmišlja.
TONI GOMIŠČEK
