Poklon Pavšiču, “državljanu” zamejstva
Založba Bogataj in Mestni muzej Idrija sta brezmejno širokemu Tomažu Pavšiču pripravila sprejem in ga poimenovala “zamejski”. Ker je bila povod Peterlinova nagrada, ki jo je prejel na letošnjih študijskih dnevih Draga, predvsem pa zato, ker je življenje posvetil brezmejnosti slovenskega kulturnega prostora.
IDRIJA > Pestra, kot je bila pot 86-letnega vsestranskega profesorja Tomaža Pavšiča, je bila tudi množica, ki mu je na dogodku stisnila roki za sadove, ki jim je botroval. Od rosnih otroških let ob italijansko-jugoslovanski meji, ko je družino pomagal preživljati s “kontrabantom” in se zapisal veri v slovenstvo - narodu in enotnemu kulturnemu slovenskemu prostoru.
Povod za večer, ki sta mu ga posvetila Založba Bogataj in Mestni muzej Idrija, je bila Peterlinova nagrada, ki so jo Pavšiču podelili na nedavnih študijskih dnevih Draga, ozadje pa veliko širše. “Zaradi energije in ljubezni, ki nam jo je posvetil, imamo Pavšiča za svojega. Lahko bi mu podelili državljanstvo. Zato je to njegov zamejski večer,” je večer uvedel predsednik organizatorjev Drage, društva izobražencev iz Trsta Sergij Pahor. Urednik Mladike Marij Maver pa je dodal vse, kar je upravičilo nagrado.
“Zaradi energije in ljubezni, ki nam jo je posvetil, imamo Pavšiča za svojega. Lahko bi mu podelili državljanstvo.”
Odkar je zamejski zanesenjak Jože Peterlin leta 1966 študijsko Drago spodbudil in jo z namenom zavestnega iskanja skupnega kulturnega prostora za Slovence napisal na kožo Pavšiču, slednji ni manjkal na nobenih od dosedanjih 52 študijskih dni.
Ob rojstvu Drage je Pavšič, profesor na gimnaziji, okrog sebe že zbral napredne dijake, ustanovil in kot urednik povedel prvo slovensko oporečniško revijo Kaplje in jo povezal z zamejstvom. Zlasti z revijo Zaliv, ki jo je izdajal Boris Pahor.
Kapljaša, igralec Silvij Božič in zdravnica Alenka Höfferle Felc, sta doživeto opisala Pavšičevo ustvarjalnost. “Odmevno je revija tedaj prikapljala tudi do mene,” je evropski poslanec Lojze Peterle dal vedeti, da ju s Pavšičem druži že polstoletno poznanstvo. Kot predsednik vlade je Pavšiču, prvemu predstavniku samostojne Slovenije, namenil mesto vicekonzula v Trstu. “To so bila za mene najlepša, ustvarjalna leta,” je zavzdihnil Pavšič. Prišla so po tem, ko je kot muzejski kustos v goriškem in idrijskem muzeju raziskoval in širil brezmejni prostor. Potem ko se je z znanjem in srcem v okviru Demosa boril za samostojno Slovenijo in kot poslanec prvega zbora občin postavil vzor, kako zastopati interese Slovencev. Zlasti Primorske in Idrije.
Napisal je goro strokovnih člankov, a le eno, razprodano knjigo Ob stari meji, s katero je začel obujati dediščino rapalske meje. Zato mu je založnik Damijan Bogataj vrgel rokavico. Ob letu naj bi natisnili knjigo o Pavšičevi brezmejni delovni poti.
SAŠA DRAGOŠ