Pomoč sklada, ki ga drugje ne poznajo
Številna podjetja na Goriškem so se, tako kot drugod, zaradi epidemije covida-19 znašla v stiski. Na pomoč so jim priskočili tudi v Javnem skladu malega gospodarstva Goriške. V letu 2021 je sklad za potrebe gospodarstva in kmetijstva namenil za skoraj 1,8 milijona evrov brezobrestnih posojil. Na podobno pomoč lahko podjetniki računajo tudi letos.
NOVA GORICA > Javni sklad malega gospodarstva Goriške, ki so ga ustanovile občine ožje Goriške in je na lokalni ravni edini take vrste v Sloveniji, pomeni dodatno pomoč gospodarstvu. S tem namenom je bil tudi ustanovljen, še posebej v obdobju epidemije pa se je pomoč podjetnikom v obliki brezobrestnih posojil izkazala za zelo dobrodošlo.
Posojila za obratovanje in naložbe
Skupna vrednost brezobrestnih posojil sklada za pomoč gospodarstvu je lani znašala skoraj 1,8 milijona evrov. Od tega 1,4 milijona evrov za gospodarstvo in 400.000 evrov za kmetijstvo. 706.800 evrov posojil za gospodarstvo je bilo zaradi vpliva epidemije na likvidnost podjetij namenjenih pokrivanju potreb po obratnih sredstvih, preostalih 661.295 evrov pa za naložbe v nakup opreme ali nakup, gradnjo oziroma adaptacijo poslovnih prostorov.
1,8
milijona evrov je bila vrednost brezobrestnih posojil Javnega sklada za malo gospodarstvo Goriške v letu 2021
“Podjetnikom smo skozi celotno obdobje epidemije pomagali tudi z reprogramiranjem že najetih posojil. Skupaj smo reprogramirali 49 posojil in na ta način omogočili posojilojemalcem, da so lažje prebrodili najtežje trenutke epidemije in prilagodili poslovanje novim razmeram,” je povedala direktorica Javnega sklada za malo gospodarstvo Goriške Iris Podobnik.
Tudi letos za 1,8 milijona evrov posojil
Sklad ponuja brezobrestna posojila za gospodarstvo in kmetijstvo tudi v letošnjem letu. Kot je pojasnila direktorica, je tudi za letošnje leto načrtovanih za 1,8 milijona evrov brezobrestnih posojil. Če se bodo med letom pojavile dodatne potrebe po sredstvih, pa bodo objavili nove razpise.
Stroške delovanja sklada v celoti krijejo občine ustanoviteljice, ki vsako leto namenijo tudi denar za povečanje namenskega premoženja sklada, iz katerega se daje posojila.