Popotresni fiasko države spravlja v obup
Čeprav je bilo že jeseni znano, da bo država dramatično oklestila denar za letošnjo popotresno obnovo, je zares zavrelo šele zdaj, ko so izvajalci zapustili 18 odprtih gradbišč, na 21 pa delajo. Zaradi nespoštovanja potresne zakonodaje, vnašanja neenakosti med ljudi, povzročanja dodatnih stroškov in slabe volje, župani treh posoških in idrijske občine skupaj z oškodovanci ostro protestirajo.
BOVEC > “Potresno obnovo so zaustavili kar tako, mimogrede, brez uradnega obvestila, brez uradnega dokumenta, s katerim bi obvestili investitorje, izvajalce, župane, javnost...,” se zgraža bovški župan Siniša Germovšek.
Kdo bo plačal kazen za zamude?
Pritrjuje mu Vinko Kravanja iz Male vasi v Bovcu, ki so mu hišo začeli graditi septembra in jo spravili pod streho. Izvajalci so odšli, pred tem pa zaklenili vrata, da še vanjo ne more. Pokazal je tripartitno pogodbo z izvajalci in državo, ki je uradno nihče ni preklical. “V njej so roki za dokončanje del. V enem členu jasno piše, da če ne bodo izpolnjeni, bo moral izvajalec plačati kazen. O kazni za državo pa nič. Če ne bodo uredili zadev, lahko računajo tudi na državljansko nepokorščino,” je oster Kravanja.
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan,ki je bil vabljen na včerajšnjo tiskovno konferenco, ki so jo sklicali župani in županja, ni mogel slišati posoških zgodb, ker je bil v Bruslju. Odgovornim na ministrstvu se ni zdelo vredno poslati koga drugega. Zato so prizadeti govorili sami sebi. Župani in županja so bili po lanskem rebalansu državnega proračuna sicer seznanjeni z možnimi neprijetnimi posledicami, vendar so zaprtje gradbišč jemali kot skrajen ukrep, do katerega ne bi smelo priti. Napovedali so, da bodo na vlado, pristojnega ministra Židana, varuha človekovih pravic in še na druge naslove vse do Bruslja poslali protestno pismo, ki mu bodo priložili tragične zgodbe tistih, ki že desetletje čakajo na obnovo. Med njimi je, denimo, tudi Marjan Mlekuž, ki je po dolgoletnem pravdanju pridobil veljavno gradbeno dovoljenje, zdaj pa je država zaprla denarno pipico. In še mnogo je žalostnih primerov, tudi v Kal Koritnici, v Čezsoči in v Idriji. Na Bovškem je razseljenih 27 ljudi, v Idriji devet.
V kobariški občini na obnovo sicer čakajo le cerkve, toda kobariška županja Darja Hauptman se pridružuje kritikam: “Situacija je nesprejemljiva. Država je sprejela potresno zakonodajo, ki je ne izvršuje. Ljudi postavlja v neenak položaj. Naravne nesreče so pogoste, toda nesprejemljivo je, da ob novi nesreči pozabijo na prizadete v prejšnjih.”
Birokratsko zavlačevanje
Tolminski župan Uroš Brežan je opozoril, da država niti ponujene roke občin ne sprejme: “Predlagali smo, da bi občina založila denar za dokončanje stanovanjskega objekta v lasti občine v Tolminu, kjer so dela tudi zaustavili. Zdaj 'komplicirajo' pri pripravi pogodbe, kot da ne bi hoteli, da skupno rešimo problem in uredimo stanovanja za šest družin.”
Župani in županja že več mesecev opozarjajo, da z zmanjšanjem letošnje vsote denarja s 5,5 milijona evrov na 1,4 milijona in posledično zaprtjem aktivnih gradbišč, nastajajo dodatni veliki stroški konzervacije in za nadomestna stanovanja. Izvajalci del pa bodo morali odpuščati zaposlene.
“Zgolj 800.000 evrov bi potrebovali za nadaljevanje dela na odprtih gradbiščih,” poudarja bovški župan Siniša Germovšek, ki skupaj z vsemi prizadetimi zahteva, da z deli takoj nadaljujejo in potresni projekt pripeljejo do konca. Zdaj pa nihče ne ve, kdaj se bo obnova nadaljevala in ali se sploh bo.
Tudi vodja državne tehnične pisarne Mitja Pekeč potrjuje, da niso dobili uradnega obvestila o zaustavitvi del. “Niso prizadeti le tisti z odprtimi gradbišči, temveč tudi drugi, ki se pripravljajo na gradnjo,” Je poudaril. Kot je še povedal, imajo v predalu za 2,8 milijona evrov podpisanih pogodb, ki jih država ne potrdi. Tako bo vsaj do konca leta.
Vodja upravne enote Tolmin Zdravko Likar dodaja, da vodijo 34 postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja in 38 postopkov za pridobitev uporabnega dovoljenja.
NEVA BLAZETIČ
