Poslanci koalicije spet razočarali Kanalce
Državni zbor je z 41 glasovi proti in 37 za zavrnil novelo k Zakonu o varovanju okolja, ki je ključna za varstvo narave in zdravje ljudi v srednji Soški dolini. Amandma, ki ga je vložila Levica, bi omogočil izenačitev okoljskih standardov za sosežigalnice in sežigalnice. Če bi bil sprejet, bi za peč Salonitove cementarne, v kateri gorijo tudi odpadki, veljale strožje omejitve. Primorski poslanci so se pri vprašanju razdelili točno na pol.
KANAL OB SOČI, LJUBLJANA > “Tako Ministrstvo za okolje kot koalicijske stranke so k vprašanju pristopili s tehniškega in pravnega vidika ter prezrli bistvo, torej varstvo okolja in zdravje ljudi. Nam je vseeno, ali se nečemu reče 'sežig' ali 'sosežig'. Pomembno je, kaj pride iz dimnika, in kakšen je vpliv teh emisij,” se je na odločitev poslancev odzvala Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo.
“Prosim vas, to ni za v zakon”
Obrati, ki odpadke sežigajo kot vir energije za industrijsko dejavnost, med katere sodi tudi cementarna v Anhovem, lahko v zrak spuščajo več emisij kot obrati, katerih edini namen je sežig odpadkov. V občini Kanal ob Soči si civilna družba že dolgo prizadeva za to, da bi se ta razlika odpravila in bise mejne vrednoti izenačile. Lani so poskusili s posebnim zakonom, ki pa ni bil sprejet. Na ravni države o tej temi razpravlja medresorska delovna skupina.
Kako so glasovali primorski poslanci
Za
Marko Bandelli (SAB),
Samo Bevk (SD),
Meira Hot (SD),
Matjaž Nemec (SD),
Robert Pavšič (LMŠ),
Matej T. Vatovec (Levica)
Proti
Andrej Černigoj (NSi)
Eva Irgl (SDS)
Danijel Krivec (SDS)
Gregor Perič (SMC)
Branko Simonovič (Desus)
Elena Z. Ušaj (SDS)
Felice Žiža je bil v dvorani, a ni glasoval.
Minister za okolje Andrej Vizjak je v parlamentu v odzivu na predlagani amandma Levice ponovil že znano stališče: pri določanju parametrov gre za zapleteno strokovno vprašanje. Ni mogoče primerjati obrata, v katerem se kurijo le odpadki, s tistim, v katerem izgoreva tudi primarni energent. Zato splošna izenačitev ni smiselna: “To je res strokovno vprašanje, povezano z izgorevanjem, povezano s samo tehnologijo, in prosim vas, res, ni prostor, da v zakon to dajemo. Ampak vedno do zdaj smo to urejali s podzakonskimi akti in menim, da je to edino pravilno.”
Podobno je mnenje Salonita Anhovo, ki opozarja tudi na to, da bi bila izenačitev diskriminatorna - v drugih državah EU, pravijo, takšne ureditve ne poznajo.
Ni politične volje
Ob vseh strokovnih in poslovnih pomislekih pa ostaja dejstvo, da državljani, ki živijo v okolici Salonita, že desetletja nosijo nesorazmerno okoljsko breme. “Izpostavljeni smo nekajkrat večjim izpustom nevarnih emisij kot ostali državljani republike Slovenije in posledično nosimo nekajkrat večje breme težkih bolezni,” opozarjajo v društvu Eko Anhovo.
Društvo okoljskih vprašanj ne želi politizirati: “Obrnili smo se na vse politične stranke, odzvala pa se je samo ena - tista, ki je vložila amandma,” pravi Sattlerjeva in poudarja, da bodo vedno ostali kritični do vsake sprege politike in kapitala, ki je škodljiva za državljane: “Upali pa smo, da bo vsaj v tem predvolilnem času, ko se vse stranke želijo obarvati nekoliko zeleno, mogoče zbrati dovolj poslanskih glasov.”
Domačine, ki so se na odločitev odzvali na družabnih omrežjih, je od cele zgodbe najbolj zabolelo dejstvo, da so se primorski poslanci, tudi tisti, ki živijo le nekaj kilometrov od cementarne, odločili glasovati strankarsko - torej proti amandmaju. Če bi se šest primorskih koalicijskih poslancev vsaj vzdržalo, bi bil amandma sprejet .