Posledice potresa v Posočju izziv za številne strokovnjake

LJUBLJANA > Kot je uvodoma poudaril direktor urada za seizmologijo in geologijo na Agenciji RS za okolje (Arso) Andrej Gosar, je šlo za daleč najmočnejši potres v bližnji okolici Slovenije v zadnjih 120 letih. "Tako obsežna naravna nesreča ima seveda zelo velike posledice in vpliv tako na družbo kot stroko in znanost," je dejal Gosar. Poudaril je, da se je treba zavedati, da se "tako močan potres lahko zgodi pri nas in v širši okolici praktično kadar koli in da moramo biti zato nanj temu primerno pripravljeni".

Potres so čutili vse do Baltskega morja

Po besedah Cecićeve je bilo na območju, ki ga je stresel potres, veliko hiš, zgrajenih na tradicionalen način. Posledično so bile na potrese zelo slabo odporne, zaradi česar nekaterih ni bilo mogoče obnavljati, ampak je bila edina rešitev rušenje.

Potres so po besedah Cecićeve čutili vse do Baltskega morja, kar dokazuje njegovo veliko moč. Zaradi njegove kompleksnosti in slabših možnosti komunikacije med posameznimi državami seizmologi po Evropi najprej sicer niso znali niti približno določiti njegovega žarišča.

Miha Tomaževič z Zavoda za gradbeništvo Slovenije je izkušnje takratnega Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij (ZRMK) opisal kot precej dobre, saj so v letih pred potresom sodelovali pri analizi posledic potresov v Skopju in Banjaluki ter manjšega potresa na Kozjanskem, kjer so se lahko prvič seznanili s posledicami, ki jih potres pusti na iz kamnov zgrajenih hišah.

Mnogi so izvajali le “kozmetična popravila”

Kljub opozorilom po prvem močnejšem potresu po njegovih besedah ni bilo takojšnje strokovno vodene akcije obnove in utrjevanja poškodovanih objektov. Mnogi so namreč izvajali le "kozmetična popravila", posledice takšnega ravnanja pa so se pokazale po septembrskem potresu. Po tistem je ZRMK prevzel strokovno vodenje prenove, nanj pa se je po strokovno pomoč obrnila tudi videmska inženirska zbornica.

Kako so bili videti prvi odzivi na potres, je iz prve roke predstavila seizmologinja v pokoju Majda Hržič. Bila je med prvimi strokovnjaki, ki so na večer, ko je prišlo do potresa, analizirali podatke seizmoloških naprav in na njihovi podlagi določili žarišče. Tudi Hržičeva je poudarila, da je bilo to zelo težko storiti, postopek pa jim je vzel celo uro.

Rušilni potres, od katerega danes mineva 40 let, je ob več popotresnih sunkih močno prizadel severozahodni del Slovenije, še huje pa sosednje območje Italije, kjer je terjal skoraj tisoč življenj. Potres z magnitudo 6,5 je tla stresel 6. maja 1976 ob 21. uri, čutili pa so ga prebivalci več držav v polmeru skoraj 600 kilometrov. Žarišče je bilo deset kilometrov pod površjem v italijanski Furlaniji. Majskemu je 15. septembra sledil še en močan potresni sunek z magnitudo 5,9, ki je povzročil precej dodatne škode.

STA