Posočje zanemarilo razvoj
Včeraj je minilo 15 let od tako imenovanega velikonočnega potresa v Posočju. Na velikonočno nedeljo 12. aprila leta 1998 je tresenje tal porušilo ali načelo 4055 objektov na območju 16 občin zahodne in severozahodne Slovenije, najhuje pa je bilo na Bovškem. Obnovo so končali pred desetimi leti, ostaja pa še nekaj posledic potresa iz leta 2004.
POSOČJE> Potres z magnitudo 5.6, intenzitete med sedmo in osmo stopnjo po evropski potresni lestvici je poškodoval ali porušil največ stanovanjskih stavb, pa tudi poslovne in gospodarske objekte ter sakralne in kulturne spomenike.
Čez šest let je zatreslo znova
Dodatno kalvarijo je povzročil potres julija 2004. Škodo je povzročil na objektih, ki so bili že sanirani, na tistih, ki so na obnovo še čakali, in tudi na nekaterih, ki so potres leta 1998 prenesli brez posledic. Obnova po potresu 2004 se nadaljuje, končana bo predvidoma v letu 2016.
Po potresu pred 15 leti so bili sprejeti zakon in nekateri splošni predpisi, s katerimi je država uredila skupne in splošne pogoje trajnega odpravljanja posledic elementarnih nesreč. Pred tem takšnega zakona v Sloveniji ni bilo.
Mešani občutki
Najhuje je bilo prizadeto Bovško, ki ga je med obema potresoma pretresel še plaz v Logu pod Mangrtom. Zdajšnji župan bovške občine Siniša Germovšek pravi, da po tolikih letih vse dogajanje med obnovo gleda z mešanimi občutki. “Zadovoljni moramo biti predvsem s pridobitvami v infrastrukturi. Pri zasebnikih, ki so obnavljali, pa ima vsaka zgodba svoje posebnosti, zaplete in razplete. Življenja ni moč gledati le v črno-belih podobah, na nekatere stvari pa se je treba ozreti kritično. Sprva je bilo veliko zagnanosti, želja je bil razvoj, od tega pa je ostalo bore malo. Obnova gotovo ni bila primer dobre prakse. Projekti, od rušenja do obnove, so bili predragi, vloga oškodovancev kot investitorjev je bila preveč omejena. Odločitev za obnovo starih zidov je bila zgrešena, kar se je pokazalo ob potresu leta 2004,” je povedal župan Germovšek.
Država prispevala sto milijonov
Maja 1998 je bila ustanovljena Državna tehnična pisarne za območju potresa s sedežem v Tolminu. Nudila je organizacijsko, informacijsko in tehnično pomoč pri odpravi posledic potresa ter operativno vodenje postopkov popotresne obnove.
Vodja pisarne Stanislav Beguš poudarja, da je država reagirala hitro. Za obnovo je namenila sto milijonov evrov nepovratnega denarja. V tem okviru je bilo obnovljenih 1829 objektov, večinoma stanovanjskih, v okviru posebnega programa profanih in sakralnih kulturnih spomenikov pod strokovnim vodstvom spomeniškovarstvene službe tudi 156 stavb (52 cerkva, 102 profani stavbi, 61 trških jeder in štiri pašne planine). Nekaj objektov je bilo treba porušiti in zgraditi nadomestne. “Obnovo iz tega programa smo fizično zaključili v letu 2008, vendar moramo upoštevati, da sta bila vmes še plaz v Logu pod Mangrtom in potres leta 2004,” je pojasnil.
Z očitki, da so bili projekti predragi, se ne strinja: “Narediti je bilo treba vse za varnost in stabilnost objektov.”
DAVORIN KORON