Posoški obrtniki morajo odpuščati
Tudi v Posočju so siva ekonomija, plačilna nedisciplina, kreditni krč, delovna zakonodaja in dušeča birokracija največji problemi obrtne dejavnosti. Število obrtnikov in malih podjetij se sicer bistveno ne zmanjšuje, vse manj pa imajo zaposlenih. Tudi v prihodnje se ne nadejajo hitrih sprememb na bolje.
ČEZSOČA >“Struktura obrtnikov in malih podjetnikov v Posočju je porazna, saj jih je največ vezanih na gradbeništvo, ki propada. To se odraža v vse večjem številu samozaposlenih, ki predstavljajo že 64 odstotkov naših članov,” ugotavlja Sandi Mermolja, predsednik tolminske območne obrtno-podjetniške zbornice. O že dramatičnih razmerah je govoril tudi na nedavnem srečanju z župani Posočja.
Delo ponujajo domačinom
Občine se po svojih močeh trudijo zagotavljati kolikor toliko prijazno podjetniško okolje, državnih anomalij pa ne morejo spremeniti, opozarjajo župani. Prvi mož bovške občine Siniša Germovšek opaža, da je v aktualnih razmerah, ko jim propada zimski turizem, podjetništvo vse bolj pomembno: “V teh razmerah se še kolikor toliko držijo samozaposleni, tisti z zaposlenimi pa so v skoraj brezizhodnem položaju.”
V treh posoških občinah deluje 628 obratov z 854 zaposlenimi, slednjih je kar 456 manj kot pred petimi leti.
Kot še pravi Germovšek, občina ne zmanjšuje subvencij, poleg tega pri svojih naložbah, kjer ni javnega razpisa, povabi k delu domače obrtnike in podjetnike. “Naša obrtna cona pa žal ni zaživela po pričakovanjih, ker smo oddaljeni in je pri nas podjetništvo še težji izziv, kot v preostalih delih Posočja.”
V kobariški občini je obrtna cona, ki so jo, tako kot v drugih dveh občinah urejali s pomočjo državnega denarja iz programa Soča, že skoraj polna. “Imamo dovolj zemljišč za njeno širitev za morebitne potencialne investitorje. Ceno komunalnega prispevka od leta 2008 nismo dvigovali in menim, da smo kar ugodni,” razmere ocenjuje županja Darja Hauptman. V tej občini je pri obrtnikih in malih podjetjih zaposlenih 110 ljudi. Največ, 405 podjetij ali obrtnikov, posluje v tolminski občini, skupaj imajo 638 zaposlenih. Tudi v tej občini pomagajo s subvencijami, za obrtnike so že pred leti namenili nekdanjo vojašnico, pred dvema letoma še obrtno poslovno cono pri Poljubinju, ki je polna. Tako so že pred izzivom, da bo treba za obrtnike in podjetnike najti dodatna, komunalno opremljena zemljišča in to ne le v Tolminu.
Zakonodaja ni ugodna
Mermolja ocenjuje, da je obrtni zakon, ki je sicer še v nastajanju, zlasti za male obrtnike zelo neugoden: “Povečuje birokracijo, čeprav že zdaj obrtniki za vodenje dokumentov porabijo skoraj več časa kot za poslovanje.”
Opaža, da so v teh časih še najbolj prilagodljivi samozaposleni, ki pa so zaradi finančnega krča tudi najbolj ranljivi. Samo še 20 članov obrtno-podjetniške zbornice ima več kot deset zaposlenih.
NEVA BLAZETIČ