Poti miru že desetletje za park spomina

Goriška
, posodobljeno:

Fundacija poti miru v Posočju, ki skrbi za ohranitev, obnovo in predstavitev snovne in nesnovne dediščine Soške fronte, praznuje deseto obletnico. V desetih letih je fundacija med drugim obnovila več kot 25 različnih spominskih obeležij.

Kolovrat
KolovratFundacija

KOBARID, BOVEC, TOLMIN > Med svoje dosežke pri fundaciji štejejo še obnovo dveh vojaških kapel, uredili so šest muzejev na prostem, opravili popis 22.000 padlih vojakov v Zgornjem Posočju, založili in izdali 40 promocijskih in strokovnih gradiv. V prostorih fundacije so odprli informacijski center Pot miru ter v Kobaridu uredili zgodovinsko knjižnico gradiva o prvi svetovni vojni.

Dediščina v hribih in dolinah

"Ko smo delali Kobariški muzej, smo poskrbeli za premično dediščino prve svetovne vojne. Manjkala pa je predstavitev nepremične dediščine, ki se nahaja po naših hribih in dolinah," je nastanek Fundacije poti miru v Posočju predstavil eden od pobudnikov za ustanovitev fundacije in predsednik uprave Zdravko Likar.

Na celotni frontni črti v Posočju, kjer je potekala Soška fronta, ter v zaledju so bile zgrajene številne utrdbe, strelski jarki, kaverne, poti in mulatiere, cerkve in kapele, bolnišnice, žičnice, pokopališča ter številni drugi objekti. Njihove ostaline sodijo v pomembno kulturno in zgodovinsko dediščino. Da bi to dediščino čimbolj ohranili, je vlada leta 2000 sprejela desetletni program z naslovom Posočje - Poti miru kot nacionalni in mednarodni projekt.

Poti do morja pri Devinu

Po vzoru poti miru v Zgornjem Posočju je fundacija skupaj s sedmimi slovenskimi občinami in z italijanskimi partnerji pripravila nadaljevanje poti čez Goriško in Kras do morja pri Devinu. Dediščino Soške fronte, druge kulturno-zgodovinske znamenitosti in naravne lepote želijo tako povezati v enoten izobraževalno-turistični produkt Pot miru.

Podoben projekt obnove frontne linije pripravljajo tudi na italijanski in avstrijski strani, vse načrtovane projekte pa bi povezali na evropski ravni. Tako bi celotna jugozahodna frontna linija postala evropski Park spomina.

Kot je še povedal Likar, so urejene poti in predvsem muzeji izredno dobro obiskani. "Presenečeni smo predvsem nad velikim obiskom muzeja na Kolovratu, ki ga obiskuje predvsem veliko število Italijanov," je še povedal Likar.

STA