Potres še stresa ljudi in državo

POSOČJE > Ko je 12. julija 2004 potres po petih letih od rušilnega velikonočnega potresa leta 1998 ponovno rušil v Posočju in okolici, je na novo in ponovno razmajal 1800 objektov. Med njimi je bilo 685 naseljenih hiš, ki so po potresnem zakonu izpolnjevale pogoje za državno pomoč. Ocena stroškov za prenovo je znašala 67 milijonov evrov. Država je obljubljala, da jo bo izpeljala do leta 2016, a tega ne bo uresničila. Zaradi kriznih razmer in pomanjkanja denarja jo bodo zavlekli do leta 2018. Za dokončanje bo treba nameniti še približno 16,5 milijona evrov.

Našli so vsaj nekaj evrov

Zaradi letošnjega kleščenja predvidene vsote denarja za obnovo s 5,5 milijona evrov na 1,4 milijona so se razmere zelo zaostrile.

Od 685 objektov so jih v desetih letih končali 283. Obnavljajo 20 stavb, 97 jih potuje skozi razne faze predhodnih del, kot so projektiranje, urejanja finančne konstrukcije. 287 objektov pa iz različnih razlogov ne bodo obnovili s pomočjo državnega proračuna.

Tisti, ki še čakajo na obnovljene domove, lokalne skupnosti in izvajalci, so zagnali vik in krik. Obetala se je pritožba na ustavno sodišče zaradi neenakosti ljudi pred zakonom o popotresni obnovi. Na koncu so v državnem proračunu le našli 255.000 evrov, s katerimi nadaljujejo dela na petih odprtih gradbiščih. Na ministrstvu za okolje in prostor obljubljajo, da bodo jeseni zagotovili predvidenih 5,5 milijona evrov za prihodnje leto, kar bi odprlo pot v normalno popotresno delo naprej.

Na potrditev pogodb čakajo od lani

Ljudem, ki čakajo na obnovo domov, največ jih je na Bovškem, ni lahko. Skupaj z državno tehnično pisarno (DTP), ki ima že za prihodnje leto pripravljenih mnogo projektov in vloge za podpis, od lani čakajo na potrditev vsaj kakšne med njimi. “Imamo pripravljenih za šest milijonov evrov vlog. Če jeseni ne bodo odobrili napovedanih 5,5 milijona evrov državne pomoči zanje, bo pa res nastal problem,“ napoveduje vodja DTP Mitja Pekeč. Ga pa veseli, da gre delo naprej na petih odprtih gradbiščih, poleg tega je država po mukotrpnih pogajanjih dovolila vsaj to, da tolminska občina z lastnim denarjem zalaga nadaljevanje gradnje stanovanj v objektu v Brunovem drevoredu 17, izvajalec del Zidgrad pa zalaga denar za prenovo poslovno stanovanjskega objekta na trgu sredi Idrije. Oboji pričakujejo povrnitev stroškov.

Neenakost pred zakonom

Bovški župan Siniša Germovšek opozarja, da si država ne sme dovoliti neutemeljenih stroškov z zapiranjem gradbišč.

54,270.687 evrov so od leta 2004 porabili za popotresno obnovo.

“V naši občini je brez obnovljenih domov še 27 ljudi, mnogi čakajo na podpis pogodb. Če bo država jeseni in prihodnja leta držala obljubo glede potresnega denarja, potem nimam pripomb. Ne smemo pa ljudi puščati v veliki negotovosti in jih potiskati v neenakost pred zakonom samo zato, ker se je pri njih nekaj vmes zapletlo in podaljšalo.” Germovšek po desetih letih opozarja, da tudi nekatere tožbe, v katerih so tožniki opozarjali na morebitne nepravilnosti pri obnovi in porabi denarja, nikamor niso prišle. Vodja DTP Pekeč pa pravi, da potresna zakonodaja z vsemi varovalkami ne dopušča finančnih goljufij: “Po vseh izkušnjah po potresu leta 1976 in 1998 so leta 2004 nastali pravila igre in cenik, ki zagotavljata transparentnost.”

NEVA BLAZETIČ

Siniša Germovšek: “V naši občini je brez obnovljenih domov še 27 ljudi, mnogi čakajo na podpis pogodb”