Povečan krivolov še dodatno obremenjuje Sočo

TOLMIN > Med kršitelji so pogosto tudi tuji obiskovalci, ki med bivanjem ob Soči lovijo brez veljavne ribolovne dovolilnice. Pojavljajo se tudi primeri ribolova z nedovoljeno opremo ali na način, ki na posameznem odseku reke ni dovoljen. V posameznih primerih ribe tudi nezakonito uplenijo. Takšen ribolov predstavlja še en, predvsem pa povsem nepotreben pritisk na ribje populacije, ki so že sicer izpostavljene številnim drugim pritiskom.

Med kršitelji so pogosto tudi tuji obiskovalci, ki med bivanjem ob Soči lovijo brez veljavne ribolovne dovolilnice.

Foto: Zzrs

Nadzor na terenu so okrepili

Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) je zato v zadnjih letih okrepil ribiškočuvajsko službo in povečal nadzor na terenu. Kljub temu se primeri ribolova brez dovolilnic, nedovoljenega uplena in drugih kršitev ribolovnega režima pojavljajo vse pogosteje. Med njimi so tudi ponavljajoče se kršitve, ko posamezniki kljub predhodnim ukrepom ponovno ravnajo v nasprotju s pravili.

“Ribolov je ena od dejavnosti na reki, vendar mora potekati nadzorovano in skladno s predpisanim ribolovnim režimom. Ribolov brez dovolilnice in nedovoljen uplen predstavljata dodaten pritisk, ki ga pri tako obremenjenem vodotoku ne moremo spregledati,” poudarja Matevž Podjed, direktor Zavoda za ribištvo Slovenije.

Ribolovna dovolilnica ni zgolj vstopnica za ribolov

Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, da je ribe dovoljeno loviti samo z veljavno ribolovno dovolilnico za posamezen ribolovni revir. Ribolovni režim določa tudi dovoljen način ribolova, lovne mere, varstvene dobe in dnevni uplen. S temi pravili se uravnava ribolovni pritisk ter določa, katere ribe, kdaj, na kakšen način in v kakšnem obsegu je dovoljeno loviti oziroma upleniti.

Nezakonit uplen neposredno zmanjšuje ribji stalež in lahko dodatno vpliva tudi na populacije ogroženih in avtohtonih vrst, kot je soška postrv, ne da bi bil takšen uplen vključen v načrtovano upravljanje ribjih populacij. “V ZZRS že leta spodbujamo ribolov po načelu ujemi in spusti. Ker pri tem uplena ni, takšen način ribolova v običajnih razmerah ne predstavlja dejavnika, ki bi ogrožal ribje populacije, temveč je pomemben del trajnostnega upravljanja ribolova in ohranjanja ribjih staležev,” poudarjajo v omenjenem zavodu.

Nove table opozarjajo na odgovorno ravnanje

Nezakonit ribolov pa ni edini pritisk, s katerim se danes sooča Soča. Veliko število obiskovalcev pomeni tudi intenzivnejše gibanje po prodiščih in obrežju, več kopanja in vodnih športov ter več posegov v naravno rečno okolje. Med ravnanji, ki jih v ZZRS opažajo ob reki, sta tudi premikanje kamenja in gradnja različnih struktur v rečni strugi. A med prodniki in kamni živijo številni vodni organizmi, ki predstavljajo pomemben del prehranske verige, struktura rečnega dna pa ribam zagotavlja skrivališča, zatočišča in območja za razmnoževanje.

Zaradi vse večjega pritiska obiskovalcev je Zavod za ribištvo Slovenije letos vzdolž Soče postavil tudi nove informativne table, ki domače in tuje obiskovalce opozarjajo na odgovorno ravnanje ob reki. Obiskovalce med drugim nagovarjajo, naj ne posegajo v rečno strugo ter naj spoštujejo življenjski prostor vodnih organizmov in pravila ribolova. “Naš cilj ni ljudi odganjati od Soče. Želimo, da jo obiskujejo, doživljajo in na njej tudi lovijo, vendar na način, ki bo omogočil, da bodo njene ribje populacije in izjemen rečni ekosistem ostali ohranjeni tudi za prihodnje generacije,” še dodaja Matevž Podjed.