Povezala jih je mlada prostovoljka Neža
Tri galerije v Idriji po običajno dobro obiskanih otvoritvah razstav bolj ali manj samevajo. Mlada kulturologinja Neža Pavšič, ki je prepričana, da si ta mesta navdiha zaslužijo večjo pozornost ljudi, je upravljalce galerij spodbudila k sodelovanju. Ta teden je skupaj z njimi in razstavljavci povabila na odprti dan z vodenjem skozi razstave.
IDRIJA > Tri idrijske galerije so se povezale v platformo Galetrias in v torek povabile na prvi vodeni ogled trenutnih razstav. Ideja za sodelovanje pripada mladi prostovoljki, kulturologinji in antropologinji Neži Pavšič, ki je s svojo zagnanostjo botrovala tudi dobremu odzivu Idrijčanov.
“Želim, da bi galerije bolje zaživele. Ne le, da bi jih pogosteje obiskovali, pač pa da bi postale kraji druženja in navdiha. Zlasti za mlade. Da bi razstave živele izven otvoritev in bi z zanimivimi razstavljavci in znanimi umetniki privabljale tudi ljudi iz drugih krajev. Za uresničitev ideje je bistveno sodelovanje upravljalcev treh galerij v mestu. Vsi so mojemu predlogu za povezavo v skupno platformo Galetrias takoj prisluhnili,” je povedala Pavšičeva.
Galetrias pove, da gre za tri galerije in sočasno, da je trias ključnega pomena za nastanek Idrije. Neža Pavšič se zaveda, da skromno financirane galerije v dobršni meri temeljijo na prostovoljnem delu zagnanih upravljalcev in prijateljev umetnosti. Zato je, velika ljubiteljica umetnosti, poprijela tudi sama.
Po povezavi v platformo, oblikovanju spletne strani s pomočjo Jožeta Carlija, zanimivimi vabili na dogajanje in doživetih predstavitvah umetnikov, je dan z vodenjem skozi razstave obrodil veliko zanimanje ljudi. Na običajen torek, ko bi sicer razstavišča samevala.
Akademski kipar Zlato Rudolf je v galeriji Magazin popeljal skozi svoje vsestransko delo in sanjsko arhitekturo. Skupaj z direktorico knjižnice Milanko Trušnovec, ki zavzeto upravlja z opuščeno mestno galerijo. Gostujoči sežanski poetični realist Krasa, samouk Marjan Miklavc, se je z obiskovalci in vodjem podzemne sv. Barbare, slikarjem Nandetom Rupnikom, sprehodil skozi podobe kraških vasi in pokrajin. Upodablja jih z naravnim zemeljskim pigmentom. Modna oblikovalka Mojca Celin pa je s kustosinjo Mirjam Gnezda Bogataj na razstavi slavnostnih oblek s čipko, predstavila svoje 20-letne izkušnje vgrajevanja čipk na tovrstna oblačila. Zgodovinsko povezavo čipk in mode je predstavila Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja, ki ima v okviru široke dejavnosti tudi največje razstavišče Nikolaja Pirnata v Idriji.
“Zelo sem vesela, ker je bilo v vseh galerijah polno ljudi. Kot vidite, so uživali in to si umetniki zaslužijo. Zaslužijo si tudi galerije, zato bomo vztrajali pri njihovem približevanju obiskovalcem,” je bila zadovoljna Pavšičeva. SAŠA DRAGOŠ