Povezali bodo jame na Migovcu

Goriška
, posodobljeno:

Tolminski jamarji so v štirih desetletjih opravili v slovenskem in svetovnem merilu izjemne podvige. Raziskali in dokumentirali so 141 jam. Če bodo našli povezavo med tremi jamskimi sistemi na Migovcu, bo tam nastal najdaljši sklop rovov v Sloveniji.

Jamarji le občasno peljejo skupine 200 metrov globoko v Dantejevo jamo
Jamarji le občasno peljejo skupine 200 metrov globoko v Dantejevo jamo

ZATOLMIN > Okroglo obletnico delovanja je jamarska sekcija, ki deluje pod okriljem tolminskega planinskega društva, praznovala v soboto v Tolminskih koritih. Številnim gledalcem so predstavili jamarsko reševanje in uporabo vrvne tehnike.

Dogodek so si zamislili kot promocijo svoje dejavnosti, kar jim je v celoti uspelo. Mnogo skupin obiskovalcev so popeljali v Dantejevo jamo. Več kot 20 pogumnežev so, varno pripete, spustili s Hudičevega mostu 60 metrov globoko v korita Tolminke.

Jamarska sekcija šteje 50 članov, od tega je 21 operativcev. Po strokovnosti so v slovenskem vrhu. Predsednik Zdenko Rejec, ki je z Metodom Kosom tudi inštruktor, je zadovoljen z opremo in tudi z zanimanjem za jamarstvo. “Zadnja štiri leta se nam vsako leto pridruži nekaj pripravnikov. Poleg rednega dela namenjamo precej pozornosti promociji naše dejavnosti po šolah.”

Fratnik prvi tisoč metrov globoko

V svojih vrstah imajo vrhunske jamarske mojstre. Na primer edinega jamarskega reševalca v sekciji Andreja Fratnika, ki je leta 1988 v Črnelskem breznu na Rombonskih podih skupaj z italijanskimi jamarji kot prvi Slovenec na slovenskem presegel magično globino tisoč metrov. Po težavnosti velja za enakovredno višini 8000 metrov v alpinizmu. Dejan Ristić je edini na svetu sam preplezal brezno Čehi 2 do globine 1200 metrov.

Pred leti so tolminski jamarji pomagali pri nesrečah v breznih na Kaninskih in Rombonskih podih.

Ponosni so na Malo Boko in Migovec

Tolminski jamarji so najbolj ponosni na uspehe v Mali Boki na Bovškem. Leta 2005 so se skupaj z italijanskimi jamarji prebili skozi ožino. Odkrili so jamski sistem, ki je, glede na višinsko razliko med vhodoma (1297 metrov), drugi na svetu.

Največji delovni teren je prevrtani Migovec. “Tam smo v sodelovanju z angleškimi kolegi raziskali tri sisteme podzemnih rovov. Iz tridimenzionalnega načrta je razvidno, da je med njimi le okoli 120 metrov neznanega. Tudi letos poleti bomo organizirali tradicionalni tabor na Migovcu. Če bomo našli prehod, se bomo ponašali z najdaljšim, 24.280 metrov dolgim jamskim sistemov v Sloveniji,” se nadeja Rejec.

NEVA BLAZETIČ

Vrvna tehnika v podzemlju je drugačna kot v alpinizmu
Vrvna tehnika v podzemlju je drugačna kot v alpinizmu