Prašni delci v Novi Gorici so več dni presegli dovoljeno 24-urno mejno vrednost
Vsebnost prašnih delcev PM 10 v zraku v Novi Gorici lani ni presegla povprečne letne dovoljene mejne vrednosti, je pa od sredine decembra več dni prekoračila dovoljeno dnevno mejo. V občini ocenjujejo, da so poleg povečanega prometa v bližini merilne postaje na Grčni za to krive tudi vremenske razmere.
NOVA GORICA > “Ni nenavadno, da oblačno in vlažno vreme z malo ali brez vetra lahko povzroči povečano onesnaženost s prašnimi delci,” pojasnjuje vodja občinske službe za okolje Vanda Mezgec.“Vendar se v zadnjih letih kakovost zraka v mestu izboljšuje, saj je vsebnost prašnih delcev v zraku od leta 2007 pod dovoljeno mejo. Lani je bilo skupno 30 dni preveč prašnih delcev, evropska in slovenska zakonodaja pa dovoljujeta preseganje 35 dni v letu.”
V Novi Gorici so izpusti drugih škodljivih plinov, kot so ogljikov dioksid, dušikove spojine in drugi precej pod mejnimi vrednostmi. Vsebnosti ogljikovega monoksida v zraku niti ne merijo več, ker so meritve v več letih kazale, da je zanemarljiva. V poletnih mesecih pa se občasno poviša koncentracija ozona.
Meritve le na Grčni so premalo
Drži pa, dodaja Vanda Mezgec, da bi za natančnejšo oceno na celotnem mestnem območju potrebovali več merilnih postaj. Za zdaj je edina na Grčni, ki je v bližini zelo prometne Vojkove ceste, kjer dnevno vozi vsaj 26.000 vozil. Ta se je po odprtju trgovskega centra Qlandija še povečal, čeprav je s krožiščem postal bolj pretočen. Kot je znano, je promet v mestih med največjimi onesnaževalci zraka tako z izpušnimi plini kot s prašnimi delci.
Zaradi prometa in gradbišč se pritožujejo tudi stanovalci v drugih mestnih predelih (Prvomajska ulica, Solkan), zato nameravajo v občini namestiti še nekaj merilnih naprav. “Skupaj z drugimi slovenskimi in italijanskimi partnerji, med njimi tudi z občino Gorica, smo prijavili projekt v okviru čezmejnega sodelovanja, vendar zaradi zapletov pri sosedih ta zadeva z drugimi projekti vred stoji. Upamo, da se bo kaj premaknilo, da bi s pomočjo evropskega denarja namestili več merilnih naprav, kar bi bilo dobro za obe mesti,” pravi Mezgečeva.
Kataster onesnaževalcev
V zadnjih dveh letih so v občini v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in drugimi strokovnjaki pripravljali tudi kataster onesnaževalcev. Ta je sicer v grobem izdelan, vendar ga morajo dopolniti še z dodatnimi meritvami, ki so jih opravljale okoljske inštitucije.
V občini upajo, da bodo v kratkem le prišli do celovitih podatkov, saj bodo na podlagi verodostojnega katastra onesnaževalcev lahko tudi pripravili ustrezne ukrepe. IRENA TUREL
