Prav vse o oglarjenju
Oglje se hitro umika iz vsakdanje uporabe, oglarski praznik v Idrijskih Krnicah pa je iz leta v leto odlično obiskan. Štiri ekipe turističnih društev so v nedeljo tekmovale v postavljanju miniaturnih ogelnic. Domačini so dodali vse ostalo o oglarjenju in bogat niz kulturnih prireditev.
IDRIJSKE KRNICE > Risanje, kovanje, likanje z ogljem, nakup tega za žar in množice domačih pridelkov s planote, skeči z nepogrešljivim oglarjem Frencetom, plesi in ljudsko petje tolminske skupine Razor - so v nedeljo sledili petkovemu prižigu oglarske kope. V ospredju pa so ekipe turističnih društev hitele s postavljanjem miniaturnih ogelnic. Vse v veselje množice obiskovalcev 21. oglarskega praznika.
“Prav množica ljudi, ki z vseh koncev, zlasti s Primorske, obiskuje naš praznik, nam daje polet za skrbno pripravo prireditve. Gre za spominski dan na dede, ki so z oglarjenjem pomagali preživeti na planoti. Ker se v delo vključujejo mladi, bomo vztrajali,” je povedal predsednik organizatorjev in domačega turističnega društva Aleš Magajne.
Kanomeljskim, zavraškim, šebreljskim in domačim oglarjem je medtem lil pot z obrazov. Za ogelnice so morali najprej razžagati bukve in nasekati ravno pravšnja polena. Pri 30 stopinjah Celzija, ki so v nedeljo dosegle tudi tisoč metrov visoke Krnice, je bilo to težaško opravilo.
Vroče je bilo tudi za kotli, v katerih je brbotala polenta. “Vsa leta praznika že kuham polento za naše oglarje. Vidite, da je to naporno opravilo in krepko, za oglarjenje značilno jed, si pošteno zaslužijo,” je povedala kuharica Cvetka iz Šebrelj.
Polenta, kakopak zabeljena z ocvirki, je šla v slast vsem obiskovalcem. Medtem so oglarji zlagali ogelnice. “Lepo v dva sklada, z obvezno luknjo za dim. Potem pa skrbna zadelava s smrečjem, listjem, zemljo ...,” jih je vodil pobudnik in ves čas povezovalec praznika Pavel Magajne.
Vse ekipe so se odlično odrezale, saj se je pokadilo iz vseh ogelnic. Največja, ki so jo domačini zložili iz desetih kubikov lesa, bo dogorevala do četrtka. Iz nje naj bi nagrabili pribižno tono oglja, da ga bo dovolj za prihodnji praznik in za kakšen žar.
SAŠA DRAGOŠ