Praznik nogometa in čevljarstva
V občini Miren-Kostanjevica, ki v teh dneh praznuje svoj praznik, občinskih nagrad ne podeljujejo. Bodo pa številna društva dobila plakete ob obletnicah delovanja. V ospredju sta 90-letnici let organiziranega nogometa v Mirnu in čevljarstva v družini Petejan.
MIREN> “90-letni jubilej je zagotovo trenutek, ko se kujejo dolgoročni načrti za bodočnost. V društvu smo ponosni na igrišče, ki ga imamo pri Štantu, pod Mirenskim gradom. Želeli pa bi na tem mestu postaviti pravi športni park. Naložba v klubske prostore za igralce že teče, načrtujemo še postavitev tribun za gledalce, dodatna, večnamenska igrišča, parkirišča, posodobiti nameravamo sistem ogrevanja in hlajenja. Skratka, igrišče pri Štantu, ki resda služi že 55 let, naj postane športni park v ponos ne le društvu, temveč tudi kraju,” ob jubileju pravi predsednica društva Mojca Merkun.
Letos praznujejo tudi Jamarski klub Temnica (35 let delovanja), Društvo upokojencev Bilje (30 let), Društvo žena Miren-Orehovlje (20 let) in Vokalna skupina Chorus 97 (15 let).
Zgodovina mirenskega nogometa sega v leto 1922. Takrat so se mirenski mulci začeli poditi za žogo na travnatih površinah na Brežnicah. Leta 1924 je dobil svoje mesto v Slovenskem izobraževalnem društvu Miren. Novo obdobje se je začelo z izgradnjo igrišča pri Štantu v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1942 je sicer nogometna dejavnost zamrla, vendar so že septembra leta 1945 mirenski nogometaši odigrali prvo povojno tekmo. V tem obdobju je bilo ustanovljeno Fizkulturno društvo Adria, katerega glavna dejavnost je bila prav nogomet. Marca 1957 pa so v Mirnu ustanovili NK Adria, ki od takrat deluje neprekinjeno.
Tradicija družine Petejan
Leta 1922 se je v Mirnu začela tudi družinska tradicija izdelovanja obutve Petejan, in sicer z zasebno obrtjo Ivana Petejana. Z bratom Francem sta leta 1926 ustanovila Čevljarstvo bratov Petejan. Leta 1945 je Ivan najprej sam začel izdelovati čevlje, leta 1947 pa je bila v njegovih hiši ustanovljena Čevljarska zadruga, v katero so se vključili vsi mirenski čevljarji. V njej je svojo delovno pot začel tudi Ivanov sin Pavel Petejan. Ta je razmišljal o lastni delavnici in leta 1953 je začel izdelovati delovne čevlje, leto kasneje pa se je posvetil otroškim čevljem. Njegova skupina je štela 12 ljudi in na dan so jih naredili že po sto parov. Leta 1974 so začeli izdelovati otroško ortopedsko obutev.
Delavnica je z leti postajala premajhna. Leta 1995 so kupili prostore propadle tovarne čevljev Ciciban in ves trud vložili v pripravo vzorcev za nove kolekcije pod blagovno znamko Ciciban Petejan. Pred leti se ji je pridružila blagovna znamka Balocchi, ki je namenjena prodaji v Italijo. Gospodarska kriza vpliva tudi na mirensko podjetje in njegovo poslovanje. Nedavno so zaprli tovarno v Novem mestu in že pred leti so pri izdelavi zgornjih delov obutve začeli sodelovati s kooperanti v tujini. “Naša želja ob jubileju je, da se ustvari bolj prijazno okolje, da bi tudi naša panoga obstala in se razvijala,” pravi direktor proizvodnje Boris Petejan. V okviru praznovanja 90-letnice čevljarstva v družini Petejan bo v soboto vrata odprl usnjarsko-čevljarski muzej, ki so ga pred nekaj leti uredili na pobudo Pavla Petejana.
Praznujejo tudi upokojenci
V letošnjem letu praznuje tudi društvo upokojencev Miren, in sicer 60 let delovanja. Danes šteje 335 članov. Od leta 2006 so vključeni v program Starejši za starejše, v okviru katerega deset prostovoljk na domovih obiskuje člane starejše od 69 let. “Vsekakor moramo pomladiti članstvo, Upam, da nam bo pri tem pomagal nov prostor, ker je bolj priročen, lepši in ves čas na razpolago,” ob jubileju pravi predsednik društva Janez Kocjančič. Društvo bo namreč v okviru občinskega praznika danes ob 15. uri slovesno odprlo nov prostor v središču Mirna, ki si ga bo delilo z Društvom žena Miren-Orehovlje.
Pred šestimi desetletji je bilo ustanovljeno tudi Društvo upokojencev Kostanjevica na Krasu, ki šteje 345 članov in ga vodi Nives Urdih. Poudarek dajejo medgeneracijskemu sodelovanju. “Ohraniti želimo dosedanjo raven organizacije in druženj z željo, da bi bili avtobusi vedno polni in člani zadovoljni s ponujenim. Med novostmi, ki bi jih radi uresničili, pa je varstveni center, ne v smislu varovanja, ampak druženja starejših in mlajših, kjer bi organizirali delavnice in srečanja. Za začetek naj bi bilo to enkrat tedensko,” o načrtih razlaga Urdihova.
ALENKA OŽBOT
