Predelava mesa visi na nitki
Načrti Kmetijske zadruge Tolmin s širitvijo dejavnosti s programom predelave mesa visijo na nitki. Ker občina z licitiranjem dviguje ceno objektu Mipa v stečaju, ki bi bil kot nalašč za organiziranje predelave, so v zadrugi ogorčeni. Občina vztraja z namenom, da bi soseska v skladu z novim prostorskim planom sčasoma postala stanovanjska.
TOLMIN > Stečajni upravitelj Mipa od junija zbira nezavezujoče ponudbe.
Kmetijska zadruga se za objekt poteguje skupaj s podjetjem Alpika, ki se ukvarja z odkupom divjačine. “Skupaj smo stečajnemu upravitelju za stavbo v velikosti tri tisoč metrov in ustrezno funkcionalnostjo za naše potrebe ponudili pol milijona evrov oziroma 240.000 evrov več, kot je znašala prva ponudba občine v višini 260.000 evrov. Občina je takoj za tem ponudila sto tisoč evrov več oziroma 600.000 evrov,” je razburjen in razočaran direktor Kmetijske zadruge Niko Maver.
Najem jih ne zanima
Kot pravi, jih najem stavbe v primeru, če bi jo kupila občina, ne zanima. “Naša strategija je delovanje na svojem. Pri normalnem poslovanju potrebujemo vsaj tri desetletja, da se nam naložba amortizira. Desetletni najem in za tem selitev na neko novo lokacijo, kar predlaga občina, je za nas poslovno nesprejemljivo,” pojasnjuje Maver. Upal je, da bodo proizvodnjo s predelavo mesa, v kateri bi za začetek zaposlili osem ljudi, pognali že oktobra. Jeseni tudi Alpika začenja z odkupom divjačine. Obe podjetji sta zdaj v veliki negotovosti. Alpika z 18 zaposlenimi že išče druge prostorske možnosti. Kmetijska zadruga je vložila veliko truda v iskanje tržišča za nov program. “Pri predelavi mesa je prodaja največji problem. Prepričani smo, da bi bili uspešni, saj bi predelovali govedino in jagnjeti iz Posočja. Ker zdaj v Italijo prodajamo žive živali, bi s predelavo, torej z dodano vrednostjo, zvišali cene. Svinjino bi kupovali od slovenskih rejcev,” načrte pojasnjuje Maver.
Sčasoma bi dosegli dve tretjini nekdanje Mipove predelave mesa v tej stavbi. “Če z nakupom ne bomo uspeli, predelave ne bo. Gradnja nove stavbe za nas ne pride v poštev. Bojim se, da bodo iz dela stavbe, ki smo ga kupili pred časom, začeli izganjati še klavnico.” Da zadruga želi delati na svojem, je razumljivo tudi zaradi njihovih velikih težav v preteklosti, ko so se nič krivi znašli v lastniškem primežu Kraša, iz katerega so se šele pred kratkim izvili.
Stanovanjska soseska
Tolminski župan Uroš Brežan upa na dogovor: “Na sestanku upravnega odbora zadruge smo sestavili pogajalsko skupino, ki bo poskušala najti stične točke. Naša želja je, da bi občina dala Kmetijski zadrugi in Alpiki stavbo v najem za deset let, potem bi skupaj iskali novo lokacijo.” Kot rečeno, se občina za nakup poteguje zato, ker je občinski svet pri obravnavi prostorskega načrta sosesko ob Lavričevi ulici opredelil za stanovanjsko.
Po mnenju številnih naj bi jo za stanovanjsko opredelili tudi zaradi želje zasebnega investitorja po gradnji velikega stanovanjskega bloka zraven objekta Mipa. Zaradi upora soseske in pritožbe stečajnega upravitelja Mipa je gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano v skladu z zdaj veljavnim, zastarelim prostorskim načrtom, padlo. Za stavbo bi bilo treba narediti nov projekt in jo s tem zmanjšati.
Pozabili na MIP
“Na Lavričevi ulici gre za nenavaden in zapleten primer, ko občina v težkih gospodarskih časih zavira domače podjetništvo. Hkrati je tudi res, da sobivanje tovrstne proizvodnje in stanovanjske soseske ne bi bilo enostavno. Pri prostorski obravnavi tega območja ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Zaradi interesa nekaterih po gradnji bloka se je pozabljalo na objekt Mipa, ki je bil z razvojnim denarjem zgrajen pred dvema desetletjema,” ugotavlja svetnik Dani Oblak (SDS), ki opozarja, da bo nakup stavbe Mipa na koncu moral obravnavati občinski svet.
Če bi občina stavbo odkupila, bi se morala soočiti še z dejstvom, da je v stanovanjsko ne bo mogoče spremeniti. Kje bo našla denar za njeno rušenje, je še eno vprašanje brez odgovora.
NEVA BLAZETIČ
