Predelava smeti bo na severnem Primorskem javni posel
S petkovim podpisom aneksa k pogodbi je ajdovska občina zadnja na severnem Primorskem uradno pristopila k projektu regijskega centra za ravnanje z odpadki. Po (pre)dolgem usklajevanju pa so se občine dogovorile o ključnih zadevah, tudi o načinu upravljanja centra.
BOVEC > Odpira se realna možnost, da ulovijo zadnji vlak do evropskega denarja za naložbo, ovrednoteno na 38 milijonov evrov.
Na seji sveta severnoprimorske regije pred dnevi v Bovcu so predstavili ključne novosti, ki so jih dan pred tem premleli v razširjeni projektni skupini za gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki (CERO) v Stari Gori. Kot je povedal vodja projekta, novogoriški podžupan Mitja Trtnik, so odpravili ovire na poti do občinskega podrobnega prostorskega načrta za center. Dokument, ki je osnova za nadaljnje delo, bo potrjen ta teden. Idejni projekt s predinvesticijsko zasnovo bo tudi romal na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in severnoprimorski župani računajo, da bodo popolno vlogo oddali proti koncu leta.
Iskali bodo nove partnerje
“S sprejemom cenejše različice centra smo se odrekli predragi tehnologiji z bioplinom. Pridobivamo soglasja za ureditev prvega dela odlagalnega polja,” je pred svetom regije pojasnil Trtnik. V zadnjih mesecih so se z okoljskim ministrstvom uskladili glede dovoljenih količin odpadkov. Prvotno načrtovano zmogljivost CERO, da letno sprejme 50.000 ton odpadkov iz trinajstih občin, so morali znižati na 33.000 ton. Kljub temu pa se naložba ne bo bistveno pocenila.
Zato so župani v Bovcu sklenili, da bodo pozneje, ko bo CERO že obratoval, iskali dodatne partnerje. “Ker je center dimenziran na 50.000 ton odpadkov, bi s sklepanjem pogodb z drugimi občinami racionalizirali poslovanje in vsem uporabnikom znižali stroške,” predlaga tolminski župan Uroš Brežan. Stroški odlaganja ne bodo nizki. Za tono smeti bodo znašali 111 evrov, v začetku obratovanja celo 115 evrov.
Kohezija in zasebno ne gresta skupaj
Po več kot leto dni dolgem premlevanju pa se je svet regije le zedinil po tem, kako upravljati “Staro Goro”. To nalogo bodo zaupali javnemu podjetju, kar je od vsega začetka tudi jasno zahtevala Evropa, ki bo prispevala večino potrebnega denarja. Ob tem bovški župan Danijel Krivec ni mogle mimo kritične opazke na račun novogoriške občine, ki je zavračala takšno rešitev: “Že leta 2002 smo natančno vedeli, da upravljalec ne sme biti zasebno podjetje. Denar iz kohezijskih skladov in zasebni interes ne gresta skupaj. Samo novogoriška občina v preteklosti tega ni hotela dojeti. Veliko časa in s tem denarja smo izgubili za brezplodno besedičenje.”
Novogoriški župan Matej Arčon s Krivcem soglaša. Meni, da so zapletom v preteklosti botrovali interesi iz ozadja. V vlogo, ki bo konec leta romala na MOP, pa morajo zapisati, da bodo javno podjetje ustanovili. Zato bodo župani podpisali ustrezno pismo o nameri. Podjetje morajo ustanoviti pred odobritvijo evropskega denarja in župan Občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik predlaga, da se to zgodi čim prej. Razlog je čim bolj učinkovito vodenje vseh nadaljnjih postopkov.
Stroški na ramenih občin
Dosedanji stroški za priprave na gradnjo CERO ležijo na ramenih udeleženih občin. Nosilec projekta, Mestna občina Nova Gorica, bo do 20. oktobra pripravila seznam vseh obveznosti in razdelilnik stroškov. Do sredine novembra bo izdala zahtevek po njihovem plačilu. Ker pa se je partnerjem v projektu zdaj pridružila še Ajdovščina, bo to breme nekoliko lažje, kot so pričakovali.
NEVA BLAZETIČ
