Predlog odloka o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino je nared
Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog odloka o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena. Z razglasitvijo se poveča zavedanje o njenem pomenu na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, njena prepoznavnost in javna dostopnost. Rok za posredovanje pripomb je 25. januar.
LJUBLJANA > Klekljanje je način izdelovanja čipk s prepletanjem vodoravno in navpično tekočih niti, navitih na posebej oblikovane lesene paličke - kleklje. V Sloveniji se je širilo od 17. stoletja dalje iz Idrije in osrednje Slovenije na vsa območja z zgledi in pozneje v čipkarskih šolah - v Idriji od leta 1876, v Žireh od leta 1906 in v Železnikih od leta 1907.
Danes organizirano klekljajo otroci in mladi v čipkarskih šolah, v okviru izbirnega predmeta in v klekljarskih krožkih na osnovnih šolah, odrasli pa v društvih, v okviru univerz za tretje življenjsko obdobje in v domovih za starejše občane. Številni se s klekljanjem ukvarjajo doma v prostem času, so zapisali na ministrstvu.
Za Slovenijo je značilna množičnost klekljanja čipk med vsemi generacijami. Deluje več kot 100 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljanje in čipke promovirajo Slovenski klekljarski dnevi v Žireh (od 1952), Festival idrijske čipke v Idriji (od 1953) in Čipkarski dnevi v Železnikih (neprekinjeno od 1963).
Čipke se tradicionalno uporabljajo za krašenje oblačil ter cerkvenega in hišnega tekstila, pa tudi za modne dodatke, stensko okrasje ali za umetniško ustvarjanje. Druženje ob klekljanju je pomemben socialni gradnik medgeneracijske povezanosti. Klekljanje ima tudi terapevtsko funkcijo, so še zapisali.
Predlog odloka je ministrstvo pripravilo na predlog koordinatorja varstva žive dediščine - Slovenskega etnografskega muzeja, kjer bo javna obravnava predloga potekala 28. januarja ob 16. uri.
STA