Predor bo! Kdaj, pa ne vedo.
Vlada je potrdila zamisel, da bodo tako imenovano keltiko na odseku med Bačo pri Modreju in Trebušo malo skrajšali. Mimo zaselka Oblaz bo vodila skozi predor. A preden ga bodo vrtali v hrib, se bo v Sočo izlilo najbrž še precej Idrijce ...
TOLMIN, LJUBLJANA > Cesto po dolini Idrijce med Bačo pri Modreju in Dolenjo Trebušo že postopoma obnavljajo in posodabljajo. Najzahtevnejša dela pa bodo šele na vrsti in ravno o njih je pred dnevi posredno razpravljala vlada. Potrdila je namreč najbolj ustrezno različico trase bodočega odseka ceste mimo zaselka Oblaz, zahodno od Dolenje Trebuše. In to je temelj za pripravo državnega prostorskega načrta.
Načrtujejo prvi predor na keltiki
Cesta po dolini Idrijce, tako imenovana keltika, ki jo Direkcija RS za ceste že leta posodablja po kosih, zahodno od Dolenje Trebuše vodi po dolgem ovinku skozi naselje Oblaz. Glede na idejne načrte, ki jih je potrdil zbir ministrov, pa v bodoče ne bo več tako. Zaselek bodo zaobšli s 410 metrov dolgim predorom, s tem pa tudi malenkost skrajšali keltiko. V bližini bodo na bregu Idrije zgradili 110 metrov dolg viadukt, pod območjem Dominov rob bodo povečali usek v pobočje nad cesto. Hkrati bodo obnovili določene podporne in oporne zidove, uredili odtekanje deževnice z vozišča, ponekod pa nasuli material ob cestišče in ga razširili.
Cilj vsega skupaj je zagotoviti večjo pretočnost ceste na tem delu, tako kot hoče tudi sicer država povečati zmogljivosti celotne glavne povezave Posočja in Idrijsko-Cerkljanskega z osrednjo Slovenijo. Obenem naj bi to pozitivno vplivalo tudi na prostorski razvoj.
Še jih bo korakov
Toda za zdaj se ne ve, kdaj bo direkcija, ki ima pri tem projektu vlogo vlagatelja, udejanjila načrte. Še več. Zdaj, ko je znano, kjer in kako obnoviti ta del ceste, je treba za to izdelati državni prostorski načrt. “A direkcija za ti nima denarja ne letos ne leta 2015,” so nam pojasnili pri upravljalcu državnih cest. Denar za prostorski dokument, brez katerega predora ne bo, pa mora zagotoviti ravno direkcija.
Tudi če bi naslednji korak naredila leta 2016, pa bo snovanje novega dela ceste nato še trajalo. Samo priprava prostorskega načrta in poročila o vplivih na okolje ter njuna javna razgrnitev zahtevajo precej časa, sledijo pa še postopki za ureditev lastništva, izdelava projektne dokumentacije in pridobitev potrebnih dokumentov za izvedbo.
AMBROŽ SARDOČ