Pogovarjajo se, strinjajo ne
“Med čudovitimi briškimi griči,” kot se je izrazil predsednik republike Slovenije Borut Pahor, so se na srečanju znova sešli predsedniki naše države ter sosednjih Hrvaške in Avstrije. Pahor, Kolinda Grabar Kitarović in Alexander van der Bellen so imeli v vili Vipolže na mizi številne težke dvostranske in globalne teme. Zdi se, da je volje za pogovor precej več kot oprijemljivih rešitev.
GORIŠKA BRDA > Kot je že navada, sta slovenski predsednik in hrvaška predsednica prekipevala od medsebojne naklonjenosti in hitela zatrjevati, da sta državi prijateljski ter da tega ne more zasenčiti nobeno odprto vprašanje. A politična realnost je jasna. “Za Slovenijo je vprašanje meje rešeno, ostaja le še dilema, kako rešitev implementirati,” je poudaril Borut Pahor. “Odločitve Hrvaška ne priznava, ker je s sklepom sabora izstopila iz arbitražnega procesa,” je vztrajala Kolinda Grabar Kitarović. Ter dodala, da državi vprašanje meje zmoreta in morata rešiti ter da upa na skorajšnji ponovni začetek pogovorov med hrvaško in novo slovensko vlado. Pri povolilnih dogovorih je Sloveniji zaželela vso srečo.
Predsedniki, ki so v Goriška brda iz Ljubljane prileteli s helikopterjem, so na delovnem kosilu okusili kulinarično in kulturno tradicijo pokrajine. Kuharski mojster Tomaž Kavčič si je zamislil jedilnik, ki na nek način povezuje vse tri države. “Za predjed smo postregli sardele iz Istre. Nočem se vtikati v politiko, ampak sardele so svobodne ribe, ne ozirajo se na meje. To se mi zdi lepa simbolika,” je primorski kuharski prvak pojasnil za PN. Ribe so postregli z limono in rožmarinom.
Topla predjed je bil “briški travnik”. “Ozrite se okrog sebe, vse je zeleno. Juho sem pripravil iz izbranih primorskih zelišč in nekaj govedine. Krožnik smo dekorirali z rožami, tako da je bil res videti kot travnik,” je pojasnil Kavčič. Pri glavni jedi, svinjskih ličnicah, ki so se kuhale 13 ur, z izbrano sezonsko zelenjavo, se je navdihoval pri avstrijski kuharski tradiciji, s sladico pa se je vrnil na Primorsko: “Kaj je najbolj tipična primorska jed? Mineštra, seveda. Iz petih vrst zelenjave in sedmih vrst sadja sem naredil primorsko 'mineštro' in jo postregel za sladico.”
Košček pršuta so po obisku predsedniki dobili v hiši Marica v Šmartnem. Sprejeli so jih tretješolci Viktorija, Timotej in Soraja Nika ter jim izročili Ivanove venčke, ki po starodavni briški navadi hišo varujejo pred nesrečo. Gostitelj, briški župan Franc Mužič je poudaril, kako si občina in občani prizadevajo za sožitje in prijateljstvo ob meji. Med sprehodom po srednjeveškem jedru so goste s pesmijo očarale pevke iz Društva briških žena in deklet.
Kakšno školjčišče?
Pahor upa, da implementacija meje na kopnem in morju ne bo povzročala napetosti in incidentov. Do rešitve mejnega vprašanja, meni Pahor, sta državi prišli na miroljuben način in mirobljubno jo je treba tudi implementirati. Povedal je, da je kolegico prosil za posredovanje pri težavah, povezanih s širjenjem školjčišča v Piranskem zalivu. Slovenija bo ravnala sorazmerno in mirno, pravi Pahor, a bo “zavarovala svojo ozemeljsko celovitost.”
Grabar Kitarovićeva je izjavila, da zadeve sploh ne pozna in se bo o njej pozanimala.
Predsedniki treh držav so se spomnili na 100. obletnico konca prve svetovne vojne. “Ti kraji so videli veliko žalosti. Soška fronta in bitke v Alpah so globoko zarezane v našo kolektivno zavest,” je poudaril avstrijski predsednik van der Bellen. Razmišljajo o tem, je napovedal Pahor, da bi pripravili skupno obeležitev obletnice: “Najbrž nekje v teh krajih.”
Nasprotja na mejah
Bilateralno, a hkrati globalno, je vprašanje migracij, ki so mu predsedniki namenili precej časa in pozornosti. Tako Pahor kot Kitarovićeva sta bila močno kritična do uvedbe mejnega nadzora na slovensko-avstrijski meji. “Utemeljenih razlogov za to, da bi okrepili varovanje na meji, ni. Enostranski ukrep na notranjih mejah lahko sproži efekt domin. Če se Avstrija odloči zanj, se bo Slovenija primorana odzvati in okrepiti nadzor na meji s Hrvaško,” je poudaril Pahor. Ne zato, ker bi verjela v potrebnost takšnih ukrepov, ampak z namenom poslati jasno poročilo, da noče postati tako imenovani “žep”, v katerem bi se končale begunske poti. Ker je okrepitev nadzora nepotrebna, je še dodal, Ljubljana od Dunaja upravičeno pričakuje odločitev, da se bodo ukrepu odpovedali.
Ob premisi, da mora ostati Evropa zavezana humanemu odnosu do beguncev in prosilcev za azil, se je Kitarovićeva med drugim zavzela za večji proračun in pooblastila evropske mejne policije Frontex, poudarila uspešnost Hrvaške pri varovanju zunanjih meja unije in pozvala k solidarnostnemu načelu ter pomoči državam na robu in zunaj EU, denimo Makedoniji.
Kolone in ovinki
Alexander van der Bellen je bil previdno, skoraj medlo, diplomatski. Na neposredno vprašanje, ali po njegovem mnenju Slovenija dobro nadzira zunanje meje schengenskega območja, je odgovoril: “Pred časom sem se kot turist peljal iz Hrvaške v Slovenijo in kolona je bila precej dolga. Prav zato, ker je bil mejni nadzor zelo resen in temeljit.” Priznal je, da komunikacija o vaji na Šentilju ni bila najboljša ter da so to občutljive teme, o katerih je nujen temeljit dogovor s sosedi. Pridružil se je tudi tezi, da je edini učinkovit način nadzora migracij varovanje zunanjih meja EU. A odkrite kritike politike avstrijskega premierja Sebastiana Kurza avstrijski predsednik, ki je govoril, preden so bili znani zaključki srečanja notranjih ministrov Italije, Avstrije in Nemčije na Dunaju, ni izrekel.
Predsedniki so se pogovarjali še o miru in stabilnosti na zahodnem Balkanu, o volitvah v Bosni in Hercegovini, pohvalili so skorajšnji dogovor o imenu med Grčijo in Makedonijo ter izmenjali mnenja o prioritetah avstrijskega predsedovanja svetu Evrope. Med slednjimi, je poudaril van der Bellen, so se nepričakovano znašli tudi rastoči trgovinski spori. Ti, podobno kot enostranski ukrepi na mejah, načenjajo načelo multilateralnosti ter škodijo vlogi unije kot garancije miru in blaginje evropskih narodov. A dlje od spoznanja predsedniki na srečanju, ki je prav toliko protokolarno kot delovno, niso mogli.
Naslednje srečanje gosti Hrvaška. Lokacija, je napovedala Kitarovićeva, bo okolica Šibenika.
