Predstavili projekt Neizpovedane zgodbe: po poteh vipavskih žensk

Enoletni projekt Neizpovedane zgodbe: po poteh vipavskih žensk, ki se je z uradno predstavitvijo zaključil včeraj, je temeljil na zbiranju pričevanj, raziskovanju arhivskih virov in sodelovanju z lokalnimi prebivalci. V ospredje so bile postavljene zgodbe žensk, ki so nekoč iz Vipavske doline peš hodile v Gorico, Trst in Idrijo, kjer so prodajale domače pridelke. Eden ključnih rezultatov projekta, ki ga je oblikovala družba Burjatik iz Ajdovščine, je nova spletna platforma www.vipavskezenske.si, kjer so zbrane zgodbe, pričevanja, predstavitve lokalnih ponudnic ter informacije o novih tematskih poteh. Spletna stran predstavlja trajen digitalni arhiv zgodb vipavskih žensk in obiskovalcem omogoča samostojno raziskovanje njihove dediščine.

Poti so opremljene z GPX sledmi

Pomemben del projekta predstavlja tudi krajši dokumentarni video, ki skozi pripovedi štirih domačinov ohranja dragocene spomine na življenje, delo in vsakodnevne poti žensk iz Vipavske doline. Svoja pričevanja so prispevali danes 103-letna Gabrijela Rustja iz Dolge Poljane, ki je sama hodila po teh poteh, s spomini na svoje matere in ostale ženske pa so sodelovali še Marija Sosič, Dora Premrl in Jožef Krečič. Kot pravi Jani Peljhan, direktor družbe Burjatik, so na podlagi zbranih pričevanj razvili tri tematske pohodniške in kolesarske poti med Ajdovščino, Gorico, Trstom in Idrijo. Poti so opremljene z GPX sledmi in obiskovalcem omogočajo aktivno raziskovanje prostora skozi zgodbe žensk, kulturno dediščino in lokalno gastronomijo.

Jani Peljhan ob včerajšnji predstavitvi projekta

Foto: Katja Željan

"Čeprav trase ne sledijo povsem zgodovinskim potem, po katerih so hodile ženske, so bile prilagojene sodobnim obiskovalcem in vključujejo postanke pri lokalnih ponudnicah domačih pridelkov ter zanimivostih ob poti," izpostavlja Peljhan. Kot dodaja, so trase poti vezali na že obstoječe poti, novih pa niso ustvarjali. V projekt je v tem trenutku sicer vključenih med 15 do 20 lokalnih ponudnic– v njem tako sodelujejo vinarke, pridelovalke oljčnega olja, čebelarke, ponudnice lokalnih dobrot ter turistične ponudnice -, kjer se obiskovalci lahko ustavijo in prisluhnejo njihovim zgodbam. V prihodnje bi njihovo število lahko še povečali.

Niso ustvarjali novih zgodb, ampak poiskali obstoječe

Kot še poudarja Jani Peljhan, projekt temelji na regenerativnem pristopu k turizmu, ki ne izkorišča prostora, temveč krepi njegove vrednote, ohranja lokalno identiteto in ustvarja koristi za skupnost. S povezovanjem turizma in kmetijstva spodbuja kratke dobavne verige, lokalno samooskrbo ter večjo prepoznavnost ženskega podjetništva in podeželskega razvoja. "Namesto da bi ustvarjali nove zgodbe za turiste, smo poiskali zgodbe, ki so bile ves čas med nami. Regenerativni turizem pomeni, da destinacija ne izgublja svoje identitete zaradi turizma, ampak jo skozi turizem krepi. Vipavske ženske so bile navdih za razvoj produkta, ki spoštuje lokalno skupnost, podpira lokalne ponudnike in obiskovalcem ponuja avtentično izkušnjo," ocenjuje.

Nov turistični produkt so že ponudili domačim in tujim agencijam, zato razmišljajo, da bi ob večjem zanimanju za pohodniške poti organizirali povratne skupinske prevoze ali vodenja. Projekt je bil podprt z evropskimi sredstvi v okviru razpisa SMARTIES for SMEs, ki povezuje osem partnerjev iz šestih evropskih držav - Italije, Grčije, Hrvaške, Slovenije, Portugalske in Cipra. Slovenski partner je Območna obrtna zbornica Maribor, ki je izbrala 15 prejemnikov sofinancerskih sredstev. Družba Burjatik je v ta namen prejela 25.000 evrov. •