Premagali so stopnice

TOLMIN > Stopniščno ploščad je včeraj preizkusila skupina na voziček vezanih ljudi, ki so si nato nadvse zadovoljni ogledali muzejske zbirke. Žal pa vzpon ni uspel Srečku Mraku z nekoliko večjim vozičkom na električni pogon. Iščejo rešitve za tovrstne, sicer redke vozičke, če pa ne bo uspelo, bodo v takih primerih pomagali tako, da bodo gibalno ovirane presedli na običajni invalidski voziček.

Prihranili so denar za ploščad

“Ko smo muzej v 90-tih letih obnavljali, zakonodaja še ni zahtevala dvigal za gibalno ovirane. Toda mi smo jih vedno imeli v mislih in sčasoma smo prihranili denar in našli rešitev,” pojasnjuje direktorica Damjana Fortunat Černilogar. Iskali so različne možnosti. “Zunanje dvigalo bi bilo predrago, pa še problemi bi nastajali zaradi spomeniško zaščitene nekdanje graščine. Stopniški vzpenjalec na gosenice so nam odsvetovali, ker naj bi bil zelo počasen, poleg tega pa naj bi se ga ljudje bali. Rešitev smo našli v stopniški ploščadi, ki je stala 18.000 evrov. Pomagala je tudi občina. Ploščad bomo uporabljali tudi za potrebe muzeja, predvsem za dvig težjih predmetov, ki smo jim morali doslej prenašati na rokah,” je zadovoljna Černilogarjeva, ki pravi, da so jih k ureditvi dostopa do muzejskih zbirk spodbujali tudi zaposleni in varovanci doma upokojencev, kjer je veliko ljudi vezanih na voziček. Avla muzeja z razstavnim prostorom v pritličju pa je s klančninami gibalno oviranim že ves čas dostopna.

Knjige jim prinašajo

Med bolj obiskanimi javnimi ustanovami je za gibalno ovirane osebe še vedno nedostopna izposojevalnica knjig v knjižnici. Kot pravi direktorica Jožica Štendler, so si s pomočjo arhitekta na zvezi paraplegikov zamislili panoramsko dvigalo iz avle. “Na pobudo območne enoto RK smo že načrtovali zbiranje denarja zanj, ko pa so ugotovili, da bi stalo 35.000 evrov, smo spoznali, da bi bil to prevelik zalogaj za dobrodelnost,” pojasnjuje Štendlerjeva.

Kaže, da možnosti dostopa do izposojevalnice knjig ne bo vse dokler ne bodo zgradili načrtovanega prizidka, v katerem bi namestili dvigalo ali pa klančnino. Žal se gradnja prizidka v kriznih časih oddaljuje. Če ne bodo dobili denarja na razpisih, ne bo šlo. “Zadrego rešujemo tako, da gibalno ovirani, ki imajo dostop do avle, po domofonu pokličejo knjižničarke, ki jim prinesejo želeno gradivo.” Njihov bibliobus pa je bil prvi v Sloveniji opremljen z dvigalom za invalide. Knjige pripeljejo tudi na dom.

V Tolminu so tudi zaradi zakonodaje, ki velja od leta 2002, odpravili veliko ovir za ljudi na invalidskih vozičkih. Čaka pa jih še veliko dela. NEVA BLAZETIČ