Prenizka cena - adijo evri iz EU
Pri obnovi vodovoda, kanalizacije in gradnji čistilne naprave v Breginju se je zgodil paradoks. Ker je izbran gradbinec ponudil za več kot tretjino nižjo ceno od projektantske, je projekt zdrsnil pod vrednost 600.000 evrov. S tem pa projekt ni bil več upravičen do sodelovanja na razpisu za pridobitev denarja EU, na katerem si je kobariška občina obetala 85 odstotkov nepovratnega denarja.
BREGINJ > Breginj že več kot deset let čaka na prenovo komunalnega omrežja in na čistilno napravo. V minulem mandatu je kobariška občina končno pripravila projekt in zanj v začetku leta pridobila gradbeno dovoljenje. Ocenjen je bil na 650.000 evrov. Spomladi so z javnim razpisom izbrali izvajalca, ki je ponudil za 34 odstotkov nižjo ceno od projektantske.
Ni bilo časa za izbiro izvajalca
Takrat pa se je zapletlo. “Ker smo padli pod 600.000 evrov, smo projekt takoj nadgradili z dodatnim urejanjem vodovoda in komunalnega omrežja v vrednosti 230.000 evrov. Toda ni bilo več časa za pridobitev izvajalca, kar je predpogoj za sodelovanje,” pojasnjuje direktor občinske uprave Simon Škvor. Na razpisu zato niso uspeli.
Na nedavni seji občinskega sveta so zlasti svetniki iz Breginjskega kota očitali, da se vse skupaj nesprejemljivo dolgo vleče. Škvor pravi, da so vsaj do gradbenega dovoljenja prišli in da projekt zagotovo ne bo končal v predalu: “V občinskem proračunu zanj ohranjamo letos rezerviranih 29.000 evrov in načrtovanih 112.000 evrov v letu 2015.”
Prenizko ali previsoko
Svetniki so se čudili, kako je mogoče, da izvajalec ponudi za več kot tretjino nižjo ceno. Spraševali so se, kdo pretirava, projektant s previsoko ali izvajalec s prenizko ceno.
Direktor Komunale Berti Rutar pojasnjuje, da taki primeri niso redkost: “Projektant naredi oceno naložbe, trg pa zaradi pomanjkanja tovrstnih gradenj kroji drugačne cene.” Izvajalec iz Radovljice je sicer delal tudi na Tolminskem, vendar se je potem izkazalo, da so zaradi nizke cene nastale težave s plačilom podizvajalcev.
Prevetrili bodo tehnologijo
Na Kobariškem so se odločili, da bodo pred nadaljevanjem projekta prevetrili ustreznost predlagane tehnologije za čistilno napravo. Izvajalec je namreč predlagal cenejši vkopan bazen, pri katerem pa skrbijo stroški dolgoročnega vzdrževanja.
“Pri tolminski čistilni napravi se nismo odločili za vkopan bazen, tudi pri čistilni napravi Modrej ni vkopan. Pri vkopanih bazenih se lahko pojavljajo nevarni plini, kar otežuje vzdrževanje. Pri odprtem teh nevarnosti ni,” pojasnjuje Rutar. Kot pravi, bodo svoje zadržke do vkopanih bazenov kobariški občini tudi predstavili.
V Breginju imajo zaplet zaradi zelo majhne čistilne naprave, ki bo prečiščevala odplake samo 250 enot. Pri takih naložbah občine običajno iščejo dodatne vire denarja.
Do čistilne naprave tudi z igralnico
Ker bo pri gradnji vodovodnega in kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave Breginj prišlo do zamika, bo čas, da ponovno prevetrijo najbolj racionalne rešitve za celotno območje Kota. Kot opozarjajo domačini, je skrajni čas, da ob turistični Nadiži, v kateri se poleti kopa na tisoče obiskovalcev, zgradijo niz čistilnih naprav. Reka sicer ni umazana, spodobno pa ni, da v Kotu nimajo niti ene prečiščevalne naprave. Zahteva jih tudi zakonodaja. Na srečo naj bi v dogovoru z lastnikom kampa kmalu gradili čistilno v Podbeli za potrebe kampa in prebivalcev, z igralnico Aurora se pogovarjajo o javno zasebnem partnerstvu pri napravi v Starem Selu.
NEVA BLAZETIČ