Prepirajo se, kdo je zamočil in kdo naj prevzame odgovornost

NOVA GORICA > “Svet je sklenil, da ne nadaljuje s projektom RCERO,” je sklep sveta regije 13 občin, ki je dokončno pokopal regijsko odlagališče odpadkov v Stari Gori. In stavek, ki v zadnjih dneh sproža polemike o tem, kdo je kriv, da severna Primorska ne bo imela svojega odlagališča, da se bodo zneski na položnicah sčasoma precej povečali, in nenazadnje, da so občine 1,27 milijona evrov, ki so jih doslej porabile za projekt, bolj ali manj zapravile.

“Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zavrača vsakršno prelaganje krivde in odgovornosti na državo s strani občin in s tem napovedanim propadom pomembnega kohezijskega projekta v regiji,” na trditve, da je ministrstvo oziroma država odgovorna, da bodo občine izgubile možnost 25 milijonov evrov sofinanciranja gradnje RCERO, odgovarjajo uradniki v Ljubljani.

Ministrstvo zavrača očitke in obžaluje

Tam zavračajo očitke, da se niso pravočasno odzivali. Poudarjajo, da so decembra lani preverjali, ali bodo projekti, za katere so občinam odobrili denar EU, končani pravočasno. In dodajajo: novogoriški župan Matej Arčon ni želel podpisati zavezujoče izjave o zaključku projekta v programskem obdobju 2007-2013. Vodja projekta in novogoriški podžupan Mitja Trtnik to potrjuje, a odgovarja, da je glavni vzrok težav to, da ministrstvo že pred leti ni imelo jasne strategije, koliko naj bo regijskih centrov v Sloveniji in kje naj bodo. Župan pa izjave ni podpisal, ker je bilo jasno, da projekt do konca leta 2015 ne bo končan. “Ravno zato smo zaprosili za prenos v naslednjo finančno perspektivo,” dodaja. Česar pa jim ministrstvo ni odobrilo. Je pa to dovolilo centralnemu odlagališču v Ljubljani.

“Ministrstvo prošnje za podaljšanje časovnice ni zavrnilo zaradi tega, ker naj bi bil RCERO Nova Gorica odveč ter da bo podoben center za ravnanje z odpadki že v Ljubljani. Ključni dokument prihodnje finančne perspektive je v pripravi in se zato še ne more izdajati odločb o dodelitvi sredstev,” navajajo razloge, zakaj niso ugodili severnoprimorskim občinam. Trtniku se zdi argument nenavaden. Meni, da bi se lahko dogovorili, če bi bila pripravljenost na strani ministrstva.

Ministrstvo med drugim navaja še, da so občine vlogo za odobritev denarja EU vložila šele junija lani, in da z izvajalci gradnje RCERO niso podpisale pogodbe. Trtnik pa: vlogo so vložili že leta 2012, a so jo morali na pozive države dopolnjevati, pogodbe z izvajalci niso mogli podpisati, saj zaradi pritožb krajanov v postopku gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno. “Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obžaluje, da se je svet županov severnoprimorske regije odločil, da projekt RCERO NG zaustavi,” sicer pravijo na ministrstvu. A obžalovanje ne pomaga, ko pa bo 25 milijonov evrov odromalo kam drugam, namesto v Staro Goro.

Čudež se ni zgodil

Medtem ko mestna občina in ministrstvo ena na drugo prelagata odgovornost, da je edini regijski projekt na severnem Primorskem klavrno propadel, se prepiranje, kdo bi moral za to odgovarjati, pojavlja tudi v lokalni politiki. V Novi Gorici je del mestnih svetnikov zahteval pojasnila in tudi izredno sejo na to temo, prav tako se je debata razvila v Šempetru. Teorij, kdo in kdaj je kaj zamočil, je kar nekaj. Nesporna dejstva, ki so privedla do neslavnega konca, pa so, da birokratski mlini države meljejo v njim lastnem polžjem tempu, a maslo na glavi imajo tudi občine, ki so pred leti ogromno časa izgubile z dogovarjanjem, kako voditi in si razdeliti deleže v RCERO. Šele proti koncu se je zapletlo z izstopom Idrije in upiranjem Ajdovščine. Ker so se v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pritožili še krajani, je bilo že pred časom jasno, da lahko občine rešita le čudež ali država. Država je ostala gluha, čudeži pa se dogajajo le v pravljicah ...

MITJA MARUSSIG