Pri kmetih v Vipavski dolini: Smiselno je postavljati mreže proti toči
Med kmeti v Vipavski dolini, ki jih je nedavno prizadela toča, se je včeraj mudila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Z njimi se je pogovarjala predvsem o tem, kako urediti varovanje pridelkov pred naravnimi nesrečami.
BILJE, RENČE> Državna sekretarka Tanja Strniša se je najprej ustavila v selekcijsko-trsničarskem središču v Vrhpolje, natančneje v vinogradih središča, ki jih pred točo varujejo mreže. Kasneje pa si je ogledala škodo v sadovnjakih kmetije Šinigoj pri Renčah in se nazadnje v Biljah sešla s predstavniki društva lastnikov in najemnikov kmetijskih zemljišč ter s svetovalci kmetijskega zavoda.
Zakaj zavarovanja upadajo
Na srečanju so se pogovarjali zlasti o varovanju pridelkov pred naravnimi nesrečami. “Na ministrstvu opažamo, da število kmetov, ki pridelke pred škodo zaradi naravnih nesreč zavarujejo pri zavarovalnicah, iz leta v leto upada,” je povedala Strniša. In to kljub temu, da država subvencionira kar polovico zavarovalne premije. “Če je kdo izključno kmet, se mi zdi negospodarno, da svojega pridelka ne zavaruje. A radi bi razumeli, zakaj sistem ne deluje,” je sogovornike v Biljah vprašala Strniša.
Kmetje so Strnišo tudi opozorili, da v Vipavski dolini še vedno ni saniranih veliko lani preplavljenih zemljišč v lasti državnega sklada. tako oni kot kmetijski svetovalci na Goriškem si, nadalje, želijo spremembe pravil za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ker bi potrebovali za goriško-vipavsko kmetijstvo specifična sredstva, ki jih zdaj ne morejo kupiti, ker pri nas niso registrirani, jih pa lahko uporablja konkurenca v Furlaniji. Kmetje so sekretarki predlagali še, da bi tistim, ki utrpijo škodo ob naravni nesreči, odpisali nekatere dajatve, želeli bi sodelovati pri odločitvah, kako naj se obnavljajo bregovi Vipave po lanskih poplavah, in predlagali so tudi, da bi vinogradniki izpad pridelka po ujmah smeli lažje nadomestiti z odkupom grozdja.
V imenu kmetov ji je Tomaž Šinigoj postregel tudi z nekaj izračuni, zakaj se še vedno ne splača sklepati zavarovanj pridelkov. Glavni razlog so po njegovih besedah pogoji za sklenitev zavarovanja in merila za povračilo škode. Vinogradnikom pa se zavarovanje ne splača že zaradi nizkega izkupička od prodaje grozdja. A Šinigoj je tudi priznal, da morda niso dovolj poznani vsi načini zavarovanja.
Vzajemni sklad bi lahko deloval, a če...
Sodeč po besedah sekretarke kaže, da bo država morda spreminjala ta sistem. Strniša “prikimava” že stari ideji o vzajemnem skladu, ki jo je po zadnjih ujmah obudila kmetijska zbornica. V sklad bi nekaj prispevali kmetje in država, potem pa bi na kupu imeli denar za hitro pomoč tistim kmetom, ki bi jih prizadela ta ali ona ujma. Obenem bi bilo po besedah sekretarke možno uvesti “zavarovanja virov dohodka”, saj so kmetje lahko ob prihodke tudi zaradi drugih vzrokov. “Kajti dejstvo je, da bo tveganj na svetovnem trgu vse več in dejstvo je tudi, da se soočamo z vse pogostejšimi ujmami,” je dejala Strniša.
Vendar ne eno ne drugo ne bi delovalo v vsakem primeru. Za zavarovanje virov dohodka bi kmetje moralo voditi knjigovodstvo, vzajemni sklad pa bi bil predrag, če bi nanj pristali le največji pridelovalci. Za to bi bilo po besedah sekretarke bistveno, da bi v sklad denar prispevalo čim več kmetov.
Pomoč iz EU?
Šinigoj je gostji tudi položil na dušo, da naj država bolj spodbuja varovanje trajnih nasadov pred točo z mrežami. Kajti četudi zanje že nudi 50-odstotno subvencijo, “pomoč dejansko znaša 40 odstotkov, saj nam DDV nihče ne upošteva,” je dejal Šinigoj. Sam se zelo zavzema za postavljanje protitočnih mrež nad nasadi, a kot je dodal, bi morala država pri subvencijah v večji meri upoštevati tudi delo kmetov, ki mreže postavljajo sami.
Strniša je poudarila, da je smiselno spodbujati obrambo pred točo z mrežami, četudi so primerne le za trajne nasade, ne za vse kulture. V prihodnje bodo za to po besedah sekretarke morda lahko računali tudi na podpore EU.
AMBROŽ SARDOČ