Pridelava breskev se sadjarjem ne izide več
Ob marsikaterem breskovem nasadu v spodnji vipavski dolini je te dni videti grmade iz ostankov breskovih dreves. Žalostna slika je posledica nejasnosti glede odkupa in odkupnih cen Fructala ter nadležnih bolezni, ki napadajo drevesa.
NOVA GORICA > “Breskove nasade smo skrčili za deset odstotkov, za dobrega pol hektarja, ker več nismo mogli zaradi sistema subvencijskih plačil. Če bi se dalo, bi 'vrgli ven' tri hektarje,” je povedal Franc Vodopivec, pridelovalec iz Dornberka.
Podobno je naredilo še kar nekaj sadjarjev, ki se jim pridelovanje preprosto ne izplača več, saj se jim vložek zaradi nizkih odkupnih cen ne izide.
Pojasnil je še, da so že lani želeli obnoviti star nasad breskev za predelavo, namenjenih Fructalu, a si v to naložbo ne upajo. Lani so v Fructal odpeljali le približno deset ton breskev, bistveno manj od običajnih količin. V najboljših letih so jih oddali tudi 80 ton.
V debato o odkupni ceni breskev se Vodopivec ne želi niti spuščati. Tudi če bi se ta s 16 centov na kilogram dvignila na 18 ali 20 centov, ga to ne zanima. Povedal je še, da bodo prihodnje leto nekaj nasadov obnavljali, a le breskve za trg, zato že zdaj iščejo partnerja za zagotovljen odkup.
Sadijo breskve za konzum
“Sadjarji krčijo v glavnem nasade breskev za predelavo, ki bi jih bilo treba obnoviti. Še vedno pa sadijo breskve za konzum,” so pojasnili na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Natančnih podatkov o tem, koliko sadjarjev se je odločilo za krčenje nasadov, nimajo. To naj bi bilo znano v kratkem, saj mora biti vsaka sprememba vpisana v register sadovnjakov pri ministrstvu za kmetijstvo.
Poznavalci razmer pravijo, da negotovost, povezana z odkupom breskev za predelavo, traja že več kot desetletje. Alternativo vidijo v povezovanju pridelovalcev med seboj. Nekateri od njih breskve že sami predelujejo doma.
“Mi smo letos breskve celo dodatno sadili, tako za Fructal kot za konzum. Upamo, da bomo v prihodnje zanje našli trg, če ne pa 'bog pomagaj'. Bomo videli čez štiri leta,” je povedal Radivoj Lisjak, pridelovalec iz Zalošč.
Krive so tudi bolezni
Za obup sadjarjev pa niso krive le nizke odkupne cene, ampak tudi bolezni, ki napadajo sadno drevje. Najbolj usodna je tako imenovana leptonekroza koščičarjev, ki bistveno skrajša življenjsko dobo dreves. “Leptonekroza povzroča propadanje dreves in je eden od razlogov, ki zmanjšujejo rentabilnost in pridelek. Gre za bolezen, ki se je pojavila v začetku 90. let in se prenaša z žuželkami in okuženim sadnim materialom,“ je pojasnil Gabrijel Seljak z novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda. Prav bolezni so bile poleg nizke odkupne cene razlog za to, da je sadjar Tomaž Gregorič z Vogrskegaskoraj v celoti opustil pridelavo breskev in se preusmeril v pridelavo jabolk. Pred dvema letoma so investirali tudi v linijo za pridelavo sokov.
“Povpraševanje je veliko. Tudi breskov sok smo delali in vse prodali. Letos smo 'vrgli ven' skoraj tri hektarje breskev. Naslednje leto bomo sadili jabolka, ker so bolj obstojna in se z njimi tudi nekaj zasluži,” je povedal in dodal, da bodo tudi letos zagotovo odkupili nekaj breskev za predelavo.
V Fructalu nam včeraj zaradi odsotnosti uprave, ki jo vodi Luka Jejčič, niso mogli odgovoriti na naša vprašanja o usodi gojenja breskev v Vipavski dolini. Ob prevzemu s strani srbskega Nectarja so sicer tam obljubljali, da bodo odkupili vse breskve lokalnih pridelovalcev po prevladujočih tržnih cenah in vlagali v razvoj. A po nekaj letih je negotovost vipavskih sadjarjev samo še večja.
NACE NOVAK
