Primorje: rešitelji sedijo v vladi
Predsednica uprave Primorja Marjana Novak je včeraj državo posredno pozvala, naj vsaj nakaže, da bo “investirala” 20 milijonov evrov v edinega “še živega” velikega gradbinca pri nas. Samo to bi ga rešilo in uprava se namerava še truditi v to smer. Odpuščanj v Primorju pa še ne bo konec, v kateremkoli primeru.
AJDOVŠČINA> Predsednica uprave Primorja Marjana Novak je včeraj poudarila, da lahko država pomaga rešiti Primorje. Prepričana je, da bi proračun (ali pa blagajna KAD-a) prenesel vložek 20 milijonov evrov. Poudarja, da je podjetje vredno ohraniti že zaradi neprenosljivih referenc in zaradi poslov, ki naj bi se mu obetali, predvsem pa zato, ker naj ne bi šlo za pomoč države (vložek naj bi se ji povrnil), kajti še več denarja bi porabila za nezaposlene v primeru stečaja. Hkrati bi bila država v primeru stečaja ob davščine.
“Ekonomskih razlogov je dovolj,”poudarja Novakova. In za zdaj je po njenih besedah tudi dovolj, da v Ljubljani izkažejo voljo po sodelovanju. Banke naj bi to sprejele kot pozitivni signal; podaljšale bi moratorij na odplačevanje kreditov podjetja ter sprostile za 55 milijonov različnih finančnih ukrepov. Primorje naj denarja države ne bi potrebovalo pred koncem leta.
In če odziva ne bo?
Primorje še ni zaključilo prodaje prvega paketa nepotrebnih nepremičnin, ki se jih je namenilo prodati v treh letih. Za nekatere za zdaj ni zanimanja, je dejala Novakova, za druge ga je veliko, denimo za stanovanjsko sosesko Kresnice in parcele na Majskih poljanah. Vse nepremičnine pa so pod hipoteko in kupnine bodo porabili za poplačila upnikom in zmanjševanje dolga.
Banke so za reševanje Primorja od uprave zahtevale, naj doseže poravnavo z nebančnimi upniki. Ti so podjetju odpisali ali konvertirali za devet milijonov terjatev, a banke so pričakovale dvakrat višji znesek - do sredine marca. “Pogojev nismo dosegli, pa četudi smo naredili velik korak,” je povedala Novakova. Pričakovani prag poravnave je bil previsok. Banke so zato predlagale posredovanje države. Primorje bi sicer za nebančne upnike potrebovalo “le” še devet milijonov, a to ni dovolj, ker ostalo, tako Novakova, potrebuje za obratni kapital, za stroške socialnega programa.
Moratorij na odplačevanje kreditov se izteče konec marca. “Zaprosili jih bomo za podaljšanje sporazuma za dva meseca,” je povedala Novakova. Prepričana je, da bi to olajšal pozitivni signal države. Ključne ljudi v vladi, pa ne le njih, bo uprava podjetja še skušala prepričati, naj ukrepajo.
Kaj pa, če ne bodo? “Potem bo uprava ukrepala skladno z zakonodajo,” je bila kratka Novakova. Kajti brez novega dogovora z bankami in njihovih ukrepov bo Primorje insolventno. In brez odziva države se banke zelo verjetno ne bodo odzvale, meni Novakova.
Svetla prihodnost?
Sicer pa je napovedala, da bodo našli denar za izplačilo preostanka februarskih plač zaposlenim, pri čemer samo Primorje d.d. na mesec potrebuje poldrugi milijon. Hkrati ga čaka izplačilo prav toliko “težkih” odpravnin. Tudi ob ugodnem scenariju pa se bo odpuščanje nadaljevalo, je povedla Novakova. V kolikšnem obsegu? “Odvisno bo od tega, kakšna sanacija bo izbrana,” je odvrnila.
Podjetje je za letos že sklenilo pogodbe za 110 milijonov evrov poslov, večinoma v tujini. V Sloveniji je “identificiralo” za dodatnih 700 milijonov poslov. V prvem trimesečju leta Novakova pričakuje tri milijone evrov izgube iz poslovanja, januarja in februarja pa je podjetje imelo okoli 14 milijonov prihodkov. A v hišo priteče bolj malo, tudi zato, ker investitorji plačujejo neposredno podizvajalce.
V upravnem odboru Primorja zanikajo namigovanja, da bi družbo vodili v stečaj. Kot je povedala Novakova, so se neformalno pogovarjali tudi z nekaj možnimi strateškimi partnerji. A tudi najbolj resen pričakuje predhodno sanacijo podjetja.
Tožili bi Novakovo in Breclja
Skupina delničarjev Primorja Holdinga bo proti vodstvu Primorja Holdinga, ki ga vodi Jože Brecelj, in proti vodstvu Primorja vložila odškodninske tožbe, morda tudi kazenske ovadbe. Očita jim škodljivo delovanje.
Delničarji družbe Primorje Holding, ki je lastnica ajdovskega Primorja, so očitno razklani. Nekdanji finančni direktor v Primorju Alojz Bolčina v imenu skupine delničarjev, ki imajo v lasti več kot 50-odstotni delež družbe, vodstvoma Primorja Holdinga in Primorja očita, da ne ravnata v dobro družb, delničarjev in zaposlenih, zato ju bodo odškodninsko tožili.
Če imajo utemeljen razlog, je to njihova pravica, pravi Jože Brecelj, šef Primorja Holdinga. Prepričan je, da pravega razloga nimajo. “Nasprotno, upravni odbor Primorja in uprava Primorja Holding se trudita reševati nepravilnosti, ki jih je zagrešila prejšnja vodstvena struktura. Prav tisti ljudje, ki zdaj grozijo s tožbami, in so za seboj pustili dolgove.”
Brecelj še opozarja na različna stališča med delničarji Primorja Holdinga. ”Nekateri se za nič na svetu ne bi odpovedali deležu v Primorju. Na drugi strani pa so delničarji Primorja Holdinga, ki so še zaposleni v Primorju, in so se deležu pripravljeni odpovedati, če bi to pomenilo, da se prepreči stečaj. Da, to velja tudi zame.”
Ali Brecelj še uživa podporo lastnikov, se bo izkazalo na aprilski skupščini. Če ga podpira tudi Dušan Črnigoj, nekdanji šef Primorja in največji lastniki Primorja Holdinga, Brecelj ne ve: “S Črnigojem nisva že dolgo komunicirala.” Delničarji Primorja Holdinga, ki se ne nameravajo odpovedati Primorju, so prejšnji teden zagotovili, da govorijo tudi v Črnigojevem imenu.
Bolčina napoveduje tudi, da bodo pravno izpodbijali javno dražbo, na kateri bo Factor banka iskala kupca za 20 odstotkov delnic Primorja.
AMBROŽ SARDOČ, SONJA RIBOLICA